Dejstvo je, da je trajnostna raba naravnih virov zelo pomembna zadeva. Sam sem pogosto v naravi, včasih zelo zgodaj, včasih čez dan in včasih do poznih večernih ur. Zmeraj spremljam spremembe v naravi, ki jih v največji meri povzroča človek. Prav zaradi zavzemanja in skrbi za naše okolje sta me pritegnili pismi, objavljeni v dnevniku Večer.
Nesporno dejstvo je, da se zaradi nestrokovnih posegov v naravo leto za letom krči prostor mali divjadi oziroma slabšajo pogoji za malo divjad. Pa naj gre za kurjenje travinja, sekanje vetrobranskih pasov, monokulturo, oranje do roba potokov, sekanje gozdnih robov. Ljudje smo različni, a misel na denar nekaterim požene kri po žilah, tudi misel o privatizaciji lova, kar bi pomenilo katastrofo za divjad. Zato se mi zdi zelo umestno vprašanje, ali so lovske organizacije zaradi nestrokovnih dejanj upravičene do povračila škode. Na to vprašanje pa gospod Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov iz KGZS, ni odgovoril. Zakaj se je temu odgovoru izognil?
Kaj je pravi razlog za moje pisanje? Zapis gospoda Andoljška iz KGZS, in sicer: "Kmetijsko-okoljski ukrepi nalagajo kmetom izvedbo določenih ukrepov, ki zagotovo niso v prid mali divjadi, vendar jih izvajajo, ker jim to določajo pogoji za pridobitev določenih sredstev." No, pa smo tam, kjer je zopet denar na prvem mestu, in to na konto naše narave in divjadi. Odgovoru, kdo je tisti, ki določa oziroma nalaga (ukazuje) kmetom, da počnejo to za denar, se je avtor pisanja izognil! Je to tujec? Pozoren bralec pa je lahko opazil, da je ta zapis, ki sem ga navedel, v nasprotju z navajanjem gospoda Andoljška v zadnjem odstavku! Vsekakor pa se gospod Andoljšek ni postavil v bran okolju in mali divjadi, prej kontra lovcem.
K svojemu pisanju sem prispeval nekaj fotografij kot dokaz, kaj vse se počne. Ob tem pa se vprašujem, kako se lahko vodotoki v Slovenskih goricah čistijo in ob njih seka grmovje in drevje 21., 22. in 25. 3., čeprav so določila zakona povsem jasna.
Danilo Muršec, Maribor
