V javnem pismu predsednici Državnega zbora RS, mag. Urški Klakočar Zupančič, so avtorji Rudolf Moge, Karel Gržan in Andrej Brvar izpostavili nujnost sprejetja pokrajinske zakonodaje, ki bi omogočila decentralizacijo države in pospešila njen razvoj.
S tem mnenjem in javnim pozivom podpisanih avtorjev se v celoti strinjam, saj je vprašanje regionalizacije ključno za prihodnost naše države in enakomeren razvoj vseh njenih regij.
Slovenija že predolgo ostaja ujeta v slonokoščeni stolp centralizma, ki zavira razvoj regij in poglablja neenakosti. Medtem ko druge evropske države s pridom izkoriščajo prednosti druge ravni lokalne samouprave, pri nas še vedno ni politične volje za uresničitev 143. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa ustanovitev pokrajin. Ta neaktivnost nas postavlja v položaj nekonkurenčnosti na mnogih področjih. V Nemčiji in Avstriji so regionalne oblasti ključne za učinkovito porabo evropskih sredstev in spodbujanje gospodarskega razvoja. Tudi Slovenija bi s pokrajinami okrepila konkurenčnost in omogočila lokalnim skupnostim več avtonomije pri reševanju specifičnih izzivov, kot so prostorsko načrtovanje in prometna infrastruktura.
Projekt ustanavljanja pokrajin ima v Sloveniji dolgo brado in priča smo bili že več poskusom, da bi ustanovili pokrajine, ki so ustavna kategorija. Zadnji tak poskus je na podlagi iniciative nekdanjega predsednika RS Boruta Pahorja in nekdanjega predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce ter Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije bila priprava predloga pokrajinske zakonodaje, ki ga je oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom izr. prof. dr. Boštjana Brezovnika in ki so jo državni svetniki prejšnjega mandata Državnega sveta RS obravnavali in potrdili 6. julija 2022 na 53. redni seji Državnega sveta RS.
Ker je Vlada RS k predloženim predlogom zakonov podala negativna mnenja, iz prispelih pripomb posameznih lokalnih skupnosti in drugih deležnikov pa je izhajalo, da bi bilo treba ustreznost posameznih predlaganih rešitev vnovič pretehtati, je Državni svet RS 15. februarja 2023 na 3. redni seji predloge zakonov umaknil iz postopka. Delo na področju pokrajinske zakonodaje pa s tem na ravni Državnega sveta RS ni zastalo. V okviru prizadevanj, da se vendarle naredi korak naprej in uresniči ustavna določba, ki nam nalaga ustanovitev pokrajin, je bila oblikovana posebna delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje, v Državnem svetu RS pa se odpravljamo tudi na regijske obiske, tekom katerih se s predstavniki lokalnih skupnosti pogovarjamo o izzivih občin in prednostih, ki bi jih prinesla organiziranost na pokrajinski ravni.
Vsem možnostim, ki pomenijo premik v smeri uvedbe regij oziroma pokrajin, brez katerih Slovenija izgublja pomemben razvojni potencial, pustimo odprta vrata. O vseh možnostih se pogovorimo s ciljem iskanja zadostnega političnega soglasja, ki se bo v Državnem zboru RS izrazilo z dvotretjinsko podporo, kot jo zahteva sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin. Nujno je treba obrniti diskurz in razpravljati o vsebini, pristojnostih in o tem, kaj bi uvedba pokrajin prinesla vsem državljankam in državljanom.
Pokrajine niso zgolj formalna sprememba, temveč nujen korak k decentralizaciji in boljšemu upravljanju. Lokalnim skupnostim bi omogočile večjo vlogo in vpliv na odločitve, s katerimi bi samostojno in prilagojeno reševale svoje izzive, tudi specifične in pogosto prezrte, s čimer bi regije pospešile svoj razvoj in izboljšale kakovost življenja prebivalcev. Centralistični model, ki ga gojimo že desetletja, tega preprosto ne omogoča.
Uveljavitev pokrajin, kot jo določa 143. člen Ustave RS, je ključnega pomena za prihodnost Slovenije. Kljub številnim pobudam ostaja Slovenija ena redkih držav EU brez druge ravni lokalne samouprave, kjer so lokalne skupnosti odvisne od centralne oblasti, kar ovira razvoj države in poglablja regionalne neenakosti.
Pozivam predsednico Državnega zbora RS mag. Klakočar Zupančič, da prisluhne tem argumentom in kot predstojnica prvega doma slovenskega parlamenta vloži vse napore, da skupaj dosežemo ustrezno politično soglasje za uresničitev te ustavne določbe.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije in predsednik stranke FOKUS, Ljubljana
