(ODZIV NA JAVNO PISMO) Poslanska in strankarska neodgovornost ter teza za njeno odpravo (2)

Pisma bralcev, 15. 1. 2025

Statisticne regije Slovenije
Statisticne regije Slovenije
Wikipedija
Datum 21. januar 2025 06:15
Čas branja 2 min

Sem eden izmed članov Skupščine Republike Slovenije, ki je sprejela potrebno zakonodajo, da je Slovenija postala država. Sprva so bile občine tiste, ki bi se z ustrezno zakonodajo lahko združile v pokrajine, vendar ni bila ustanovljena nobena pokrajina, zato je DZ leta 2006 z ustrezno spremembo 143. člena Ustave RS naložil poslancem, da jih ustanovijo z dvotretjinsko večino. Do danes poslancem ni uspelo ustanoviti pokrajin, zato podpiram tezo modrecev Mogeta, Gržana in Brvarja. Zadnji čas je, da slovenski politiki z zakonodajo rešijo ustanavljanje pokrajin in nam s tem zagotovijo možnost razvoja in zatiranja korupcije. Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je mašilo za nesprejeto zakonodajo o pokrajinah, ne rešuje neenakomernega razvoja Slovenije, temveč ga le poglablja in omogoča razraščajočo se korupcijo. Zakonodajalci so ga sprejeli kot hipotezo, da bo nadomeščal zakonodajno vrzel, dokler ne bo sprejet zakon o pokrajinah, ki bo na evropsko primerljiv način rešil ta problem po demokratično sprejeti poti. Če so ga rešile vse naše sosede in drugi v Evropski skupnosti, nam Zakon o skladnem regionalnem razvoju in Standardna kvalifikacija teritorialnih enot Slovenije dajeta okvir teritorialne delitve Slovenije, ki je bila določena z evropsko standardizacijo teritorialnih enot. Zato je logično, da Slovenijo na drugem nivoju lokalne samouprave razdelimo na dve pokrajini (kohezijski regiji) in znotraj teh na tretjem nivoju na dvanajst okrajev (razvojnih regij). Razmisliti bi bilo potrebno, da se sedanja sedeža kohezijskih regij premakneta iz Ljubljane in Maribora v Koper in Celje, saj do sedaj ni bilo po več letih nobenih aktivnosti ne Ljubljane ne Maribora, da se zadeva reši. S to delitvijo Slovenije bi dosegli, čeprav smo majhni, evropsko primerljivost, ki temelji tudi na ekonomski uspešnosti držav. Čas je, da pospravimo na zgodovinsko polje stare avstro-ogrske delitve teritorija in z zazrtostjo v prihodnost ustvarimo, kot predlaga Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, dve pokrajini ali s starim izrazom deželi: Severovzhodje in Jugozahodje.

Pozdrav iz Severovzhodja.

Franc Lovrenčič, Pernica

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Razmišljate, da bi odprli individualni naložbeni račun?
Ga že imam.
6%
11 glasov
Odločam se še.
12%
23 glasov
Vsekakor bom.
8%
16 glasov
Prvič slišim, kaj pa je to?
17%
33 glasov
Ne.
57%
109 glasov
Skupaj glasov: 192
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.