"To je za nas in za vse delavce ter delavke invalidke velik uspeh," pravi Martin Dular iz štajerske pisarne SKEI. Sindikat je vodil tožbo osemnajstih delavk in delavcev zoper podjetje Safilo iz Ormoža s pomočjo odvetnika Tomaža Žigerja. "Za tiste, ki niso bili člani sindikata, je težje, saj so stroški postopka, ki jih je za sindikalizirane delavce kril sindikat, za posameznika, ki je izgubil delo in prihodek, visoki," opozori odvetnik.
Sindikat je z delavkami in delavci, ki so se odločili za tožbo, ohranjal stik in jih bodril. Prvostopenjsko sodišče je osemnajst tožb, ki jih je združilo v en postopek, zavrnilo. A višje delovno sodišče je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in pritrdilo predstavnikom delavcev, da so bili kriteriji za odpuščanje delavcev diskriminatorni do delavcev invalidov.
Kaj se to dogaja v naši državi?
"Zmaga je, a izkušnja je bila grenka," pravi delavka, ki je tudi mama samohranilka. V vmesnem času je preživela še eno operacijo, na drugo čaka. "Zaradi vsega, kar doživiš, trpi psiha, zdravstveno stanje se mi je poslabšalo. O vsem, kar se zgodi, se niti ne moreš z nikomer pogovoriti. Bili so težki trenutki," govori z več bolečine kot veselja. Ve, da je pomembno, da se ji bo za vmesni čas štela delovna doba, da so delavci in delavke dokazali, da "nismo za v koš". "A kaj se to dogaja v naši državi, da se ne spoštuje niti temeljna zakonodaja?" se sprašuje in obmolkne.
Sistem, ki delavce pokoplje
"Kar boli kljub sodni zmagi, je mizernost zaščite, ki jo sistem nudi delavcem invalidom tretje kategorije," pravi sindikalist Martin Dular. Pojasni, da nadomestilo, ki ga delavcem odmeri Zpiz, praviloma znaša med 100 in 300 evri, odvisno od delovne dobe. "Ti delavci so zapečateni, redki najdejo novo zaposlitev," opisuje posledice, ko delavke in delavce doletijo poškodbe hrbta, se ponesrečijo ali preživijo infarkt. "Prav zato je bilo odpuščanje delavcev invalidov dolgo časa prepovedano," pravi in opiše, kako ga usoda delavcev invalidov tretje stopnje, ko pristanejo na zavodu za zaposlovanje, še najbolj spominja na pokop.
Odpoved jo je zlomila
Delavka, ki je do leta 2017 v podjetju Safilo delala skoraj tri desetletja, pravi, da jo je odpoved in vse, kar je sledilo, popolnoma zlomilo. Sedaj, ko so ji ob zmagi dejali, da je lahko vesela, saj je dobila službo nazaj, čuti še naprej otopelost. "Zdravja mi ne more nihče vrniti," pravi in poudari, da je to zdaj njena edina želja. "Mislila sem, da sem bolj močna, a nisem," je iskala besede, s katerimi bi opisala, zakaj sta bila boj in končna zmaga za delavstvo zanjo predvsem bolečina. Bolečina ob izkušnji, da nihče ne prepreči, da se ne bi delavk in delavcev "vrglo na dno".
