
Objave na internetu močno vplivajo na počutje mladostnikov, so v raziskavi ugotovili v Centru za varnejši internet Safe.si. Raziskava je pokazala, da zaradi spletnih objav kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji.
Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na počutje in duševno dobro mladostnikov, ki so v občutljivem obdobju glede sprejemanja svojega telesa in razvijanja občutka lastne vrednosti, opozarjajo v Centru za varnejši internet.
- 45 odstotkov najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev na spletu.
- 61 odstotkov srednješolcev se zaradi spletnih objav včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova.
- 43 odstotkov osnovnošolskih najstnikov včasih ali pogosto svojo sliko, ki jo naredijo z mobilnim telefonom, opremi s filtri.
- 33 odstotkov dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom.
Raziskava, ki so jo februarja in marca izvedli med 486 učenci tretjega triletja in 246 dijaki, je pokazala, da lahko mladostniki zaradi tovrstnih objav postanejo obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.
Skoraj tretjina svoje fotografije opremi s filtri in jih izboljša
Najstniki svoje telo primerjajo s podobami na spletu. Kar 45 odstotkov mladostnikov se s spletnimi vplivneži primerja že v osnovni šoli in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim izgledom. V srednji šoli je ta odstotek še višji, z vplivneži se primerja kar 59 odstotkov najstnikov.
Ko mladostniki gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se jim pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Skoraj tretjina zato svoje slike opremi s filtri in jih izboljša, da bi bili na njih videti čim boljše, kaže raziskava.
Najpogostejši razlogi za slabo počutje najstnikov
- Izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju.
- Norčevanje iz njih na spletu.
- Objave z zabav, na katere niso bili povabljeni.
- Dolgo čakanje na odgovor na poslano sporočilo.
- Negativni komentarji na njihovo objavo.
- Nihče ne všečka njihove objave.
Več kot polovica najstnikov se strinja s trditvijo, da so slike vplivnežev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane, da so videti popolne, ter bi jih zato morali označiti kot neresnične. Tako se mladi ne bi počutili slabo, ker sami nimajo takega videza. Na počutje najstnikov najbolj negativno vplivajo situacije na internetu, kjer se počutijo izključeni iz družbe ali so žrtve spletnega nasilja. Najslabše se počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev na družbenem omrežju ali aplikaciji ali če se na spletu nekdo norčuje iz njih. Skoraj polovica se počuti slabo, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni. Slabo se mladostniki počutijo tudi, če kdo ne odgovori na poslano sporočilo, če prejmejo negativni komentar na svojo spletno objavo in če nihče ne všečka njihove objave.

Vpliv interneta je odvisen tudi od starosti. Razlika se pokaže pri pomanjkanju spanca zaradi rabe interneta, o tem je poročalo 37 odstotkov sedmošolcev, 44 odstotkov osmošolcev, 54 odstotkov devetošolcev, pri dijakih pa ta delež znaša že 64 odstotkov, je pokazala raziskava.
S trditvijo "na internetu so ljudje bolj nesramni in zlobni drug do drugega kot v živo", se strinja 42 odstotkov učencev v 7. razredu, 56 odstotkov učencev v 8. razredu in 60 odstotkov v 9. razredu. Pri dijakih se jih s trditvijo strinja 67 odstotkov. Dojemanje, da je pritisk vrstnikov na spletu velik, prav tako raste s starostjo najstnikov. V 7. razredu to občuti manj kot petina učencev (17 odstotkov), v 8. razredu 28 odstotkov učencev, v 9. razredu tretjina (33 odstotkov), pri dijakih pa 36 odstotkov sodelujočih.
