Be. B.
Slovenski turizem v letošnjo poletno sezono vstopa previdno optimistično, z izrazitim poudarkom na kakovosti, trajnosti in odgovornem upravljanju turističnih tokov, je osrednje sporočilo srečanja. Predstavniki ključnih turističnih organizacij, destinacij in gospodarstva so poudarili, da osrednji cilj slovenskega turizma ni več zgolj povečevanje števila obiskovalcev, temveč ustvarjanje višje dodane vrednosti ob hkratnem zmanjševanju pritiskov na okolje, infrastrukturo in lokalne skupnosti.
Turizem ostaja ena najpomembnejših gospodarskih panog v državi. Neposredno prispeva 5,4 odstotka slovenskega BDP, skupaj s posrednimi učinki pa kar 8,7 odstotka. V panogi deluje več kot 23.000 poslovnih subjektov, zaposluje skoraj 60.000 ljudi, prihodki iz izvoza potovanj pa so leta 2025 dosegli 3,49 milijarde evrov. Spodbudni so tudi letošnji podatki o obisku: v prvih petih mesecih leta so se prihodi turistov povečali za šest odstotkov, število prenočitev pa za sedem odstotkov. Še posebej je zrasel obisk tujih gostov.
Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj je poudarila pomen podatkovno podprtega odločanja, razvoja kakovostnih turističnih doživetij ter usmerjanja promocije v goste z višjo potrošnjo in daljšim bivanjem. STO hkrati spodbuja obisk manj obremenjenih destinacij in izven glavne sezone, saj želi doseči bolj uravnotežen razvoj turizma po vsej državi.
Slovenija svoje konkurenčne prednosti gradi na trajnosti, gostoljubju in visoki kakovosti turistične ponudbe. Povprečna spletna ocena zadovoljstva gostov znaša 8,9, v Zeleno shemo slovenskega turizma pa je vključenih več kot 280 nosilcev znaka Slovenia Green. Kljub temu se v najbolj obiskanih krajih med poletnimi vrhunci pojavljajo obremenitve prometa, parkirišč in javne infrastrukture, zato številne destinacije uvajajo ukrepe za boljše upravljanje obiskov in večjo razpršenost turistov.
Predstavniki Ljubljane, Maribora, Julijskih Alp in drugih turističnih območij so izpostavili pomen avtentičnih doživetij, regionalnega povezovanja ter razvoja manj obiskanih krajev. "Maribor in Štajerska ponujata prav to, kar sodobni gost vse pogosteje išče: avtentična doživetja, stik z lokalnim okoljem, vrhunsko gastronomijo, vinsko kulturo in aktivno preživljanje časa v naravi. Maribor z Najstarejšo trto ni več skriti dragulj Slovenije, ampak postaja ena najbolj vznemirljivih vinsko-kulinaričnih destinacij v Evropi," je dejal direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc.
Poseben poudarek v vseh destinacijah namenjajo trajnostni mobilnosti, uporabi javnega prevoza in oblikovanju ponudbe, ki obiskovalcem omogoča pristnejši stik z lokalnim okoljem. Hkrati opozarjajo na izzive, kot so rast stroškov poslovanja, regulacija kratkoročnih najemov, kadrovska vprašanja ter potreba po upoštevanju nosilne zmogljivosti prostora.
Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS), je izpostavii, da napovedih članov TGZS, po stanju rezervacij in prihodkov kaže na uspešno poletno sezono: "Za nadaljnjo rast potrebujemo intenzivnejše nagovarjanje trgov z največjim potencialom, predvsem višegrajskih. Visoki stroški pogosto presegajo rast prihodkov, kar omejuje investicije in ohranjanje konkurenčnosti na zahtevnem globalnem trgu. Struktura nastanitvene ponudbe se je zaradi pretiranega razmaha kratkoročnih najemov poslabšala, zato je potrebna regulacija."
Tudi Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je izpostavil, da se gostinski sektor sooča z zahtevnimi razmerami: "Med največjimi izzivi so izrazito višji stroški poslovanja, predvsem stroški dela, ki jih zaradi omejenih možnosti zviševanja cen ni mogoče v celoti prenesti na trg. Ob tem se gostinci in turistični ponudniki že prilagajajo novim okoliščinam, spreminjajočim se navadam gostov in novim trendom v turizmu. Veliko priložnost vidimo tudi v nadaljnji geografski razpršitvi turističnih tokov."
