Že četrti teden zapored se s pritiski na terenu srečuje ekipa spletnega medija N1, ki v živo spremlja tako imenovane sredine proteste. "Agresija se stopnjuje iz tedna v teden. Deležni smo bili že številnih zmerljivk, da smo lažnivci in morilci, groženj, pljunkov, oviranja vklopov v živo. V torek so štirje izgredniki tekli za našim snemalcem, da bi z njim fizično obračunali, mene so porinili v grmovje," je opisal novinar N1 Miha Orešnik.
Pojasnil je, da posledic nasilnih protestnikov za zdaj k sreči niso utrpeli, in opozoril, da bi jih gotovo, če ob sebi ne bi imeli varovanja, saj so se jim protestniki poskušali večkrat povsem približati. Protestniki so v torek tudi hoteli nasilno vstopiti v prostore N1, ob tem so z udarcem razbili steklo na vhodnih vratih.
Komunikolog z Univerze v Mariboru, s katerim se je o stanju svobode medijev pogovarjala tudi mednarodna pobuda MRFF, Peter Čakš, je za Večer pojasnil, da je fizično nasilje posledica in hkrati nadaljevanje verbalnih napadov, "ki jih mnogi nemo, brez pričakovanih in ustreznih reakcij, tolerirajo, se jim posmehujejo, jih sprevrženo hihitajoč se celo privoščijo". Ocenil je, da so napadi reakcija na vseprisotne frustracije ljudi zaradi omejevanja svobode in nepravilne komunikacije oblastnikov z državljani.
Gledamo reakcijo na vseprisotne frustracije ljudi zaradi omejevanja svobode in nepravilne komunikacije oblastnikov z državljani
Po mnenju profesorja dr. Jerneja Amona Prodnika s Fakultete za družbene vede se v številnih državah obstoječa družbena ureditev sooča s krizo legitimnosti, odraz nje pa je povečanje različnih oblik nasilja. Zaupanje v novinarstvo upada, za kar ni nujno krivo le novinarstvo samo, meni. "Novinarji so kot izpostavljeni akterji v javni sferi pripravna tarča ljudskega gneva, ki ima vedno manj zaupanja v ta sistem. Pri nas te širše konflikte zaostruje politika na oblasti, saj Janez Janša z grobimi napadi že desetletja spodjeda zaupanje v novinarstvo," je pojasnil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
