
Kot kaže, bodo neugodna gibanja na borzah energentov ter prva napoved Petrola in njegove hčerinske družbe E3, da s 1. decembrom dvigajo cene električne energije, sprožili plaz podražitev. V Petrolu dvig cen utemeljujejo s povprečnimi podražitvami nabav za prihodnje leto, in sicer električne energije za več kot 175 odstotkov, zemeljskega plina za skoraj 300 odstotkov, nafte za okrog 65 odstotkov in emisijskih kuponov za več kot 125 odstotkov. Tako naj bi bile decembra cene električne energije za gospodinjstva glede na tarifo višje od 20 do 34 odstotkov, zemeljskega plina pa za dobrih deset odstotkov. V Petrolu dodajajo še, da se napovedana podražitev nanaša le na dobavljeno električno energijo, ki predstavlja slabi dve petini računa. "Končni račun za povprečnega gospodinjskega porabnika bo višji za okoli sedem evrov ali nekaj več kot deset odstotkov, za kupce, ki bodo izkoristili najvišji lojalnostni popust, pa le za okoli dva odstotka ali 0,85 evra na posamezno položnico," še pojasnjujejo v Petrolu.
Maribor: Od januarja za petino višji zneski na položnicah
V mariborski Energiji plus, katere večinski delež je aprila letos kupil Holding Slovenske elektrarne (HSE), ugotavljajo, da bodo glede na podražitve energentov v zadnjem obdobju morali korigirati cene električne energije. "Korekcija cen najverjetneje ne bo potrebna pred 1. januarjem 2022. Potreben odstotek dviga cen pa bo odvisen predvsem od gibanja cen na trgu v prihodnjih tednih. Po trenutnih projekcijah bo končni znesek na položnici pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu višji za okrog 20 odstotkov," so včeraj napovedali v Energiji plus.

Tudi v celjskem podjetju za prodajo električne energije ECE, znotraj katerega posluje tudi Elektro Gorenjska, oba pa bo v četrtek s podpisom pogodbe prav tako prevzel HSE, pravijo, da v letošnjem letu opažajo skokovito rast cen energentov za leta 2022, 2023 in 2024: "Ker pa nakup energentov izvajamo terminsko vnaprej in cene na drobnoprodajnem trgu posledično z zamikom odražajo gibanje cen na veleprodajnem trgu, lahko potrdimo, da cen v letošnjem letu ne bomo spreminjali. Bomo pa v to prisiljeni v prihodnjem letu, če ne bo prišlo do znatnega znižanja cen na nabavnih trgih."
Gen-I in Elektro energija do konca leta na bosta dražila
V Gen-I poudarjajo, da tarif redne električne energije za gospodinjske odjemalce že sedem let niso spreminjali navzgor. "Za razliko do nekaterih drugih dobaviteljev, ki so te dni že naznanili podražitev, trenutno cene za naše obstoječe odjemalce ostajajo nespremenjene," pojasnjujejo v Gen-I. Tudi v ljubljanski družbi Elektro energija svojim preko 140.000 strankam v letošnjem letu niso dvignili cen tarif električne energije: "Nabave električne energije po konkurenčnih cenah smo optimizirali na način, da vsaj do konca letošnjega leta ne predvidevamo dviga cen električne energije za gospodinjske odjemalce."

Na višanje cen energentov, zemeljskega plina, električne energije in naftnih derivatov, se je včeraj ob robu novinarske konference pred Dnevi slovenskega turizma odzval gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki meni, da je to velik problem za gospodarstvo celotne EU, ne le za slovensko. Trenutno na ministrstvu analizirajo obstoječo situacijo, sam pa verjame, da bodo našli rešitve: "Imamo veliko energetsko intenzivne industrije in daljše takšno obdobje bi imelo negativen vpliv, hujši kot covid-19." Na ceno zemeljskega plina po Počivalškovih besedah ne moremo vplivati, pri cenah električne energije smo nekoliko bolj samostojni, seveda je tudi tukaj trg. Država ima samo možnost, da začne na to vplivati regulatorno.
Varstvo potrošnikov ob stečajih ali odpovedih pogodb
Agencija za energijo je po odpovedi pogodb okoli tisoč odjemalcem šentjurskega podjetja Elektro prodaja E.U. pojasnila, da je v takšnih primerih mogoče preprečiti morebitne odklope odjemalcev, saj do odpovedi pogodbe ni prišlo po njihovi krivdi. "V takšni situaciji si lahko odjemalci poiščejo novega dobavitelja. Pomembno pa je, da odjemalci na novonastale razmere odreagirajo pravočasno."
V primeru insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja pa se samodejno vzpostavi zasilna oskrba s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). Zasilno oskrbo mora SODO zagotoviti vsakemu gospodinjskemu odjemalcu ali malemu poslovnemu odjemalcu. Nekateri dobavitelji odpovedujejo pogodbe odjemalcem zaradi tveganj, povezanih z neustreznim nakupom električne energije, ki dobaviteljem onemogoča izpolnjevanje sklenjenih pogodb o dobavah. Razlog torej ni v insolventnosti oziroma nelikvidnosti takega dobavitelja, ampak gre za njegovo poslovno odločitev. V takem primeru SODO zasilne oskrbe odjemalcem ne more zagotoviti samodejno, temveč samo na njihovo zahtevo, še pojasnjujejo v Agenciji za energijo.
Spomnimo, da je finančni minister Andrej Šircelj pretekli teden tudi na pozive delodajalskih organizacij, naj država takoj ukrepa, zanikal možnost, da bi država podivjane cene energentov skušala ukrotiti z začasno nižjo stopnjo davka na dodano vrednost ali trošarin. Je pa Šircelj dopustil možnost, da bi ob zviševanju inflacije preverili sestavo cene in v skrajnem primeru oklestili kakšnega od prispevkov, ki ga plačujemo za financiranje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov.