Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Napoved rasti za letos je znižala z 2,6 odstotka na 1,6 odstotka in za leto 2026 z 2,6 na 2,4 odstotka. Rast bo poganjalo domače povpraševanje, je v najnovejšem poročilu zapisala organizacija.
Zasebno potrošnjo bo podpirala močna rast plač, naložbe pa državna poraba za obnovo po poplavah avgusta 2023 in črpanje evropskih sredstev. Plačni pritiski bodo inflacijo v letih 2025 in 2026 ohranjali nad dvema odstotkoma. Tveganja so nagnjena navzdol in vključujejo naraščajoče trgovinske napetosti, močnejšo rast plač od pričakovane, manjšo konkurenčnost in dolgotrajno inflacijo.
Fiskalna politika bo ekspanzivna zaradi povečane porabe za obrambo in obnovo. Strukturni ukrepi vključujejo višjo porabo za dolgotrajno oskrbo, financirano z višjo stopnjo prispevkov za socialno varnost. Poleg prihajajoče pokojninske reforme bodo za dolgoročno fiskalno vzdržnost potrebne dodatne reforme davčne politike. Krepitev naložb bi spodbudili enostavnejši postopki priseljevanja ter poenostavljeno prostorsko načrtovanje in izdaja dovoljenj, so ocenili v OECD.
Vzdušje v nemški avtomobilski industriji še naprej slabo
Zmeda glede ameriških carin še naprej povzroča težave nemškim avtomobilskim proizvajalcem. Indeks poslovne klime za avtomobilsko industrijo, ki ga izračunava münchenski inštitut Ifo, se je maja znižal z -30,7 na -31,8 točke. Podjetja so svoje poslovno stanje ocenila kot bolj pozitivno, pričakovanja pa so se znova poslabšala.
Podjetja so svoje trenutno poslovno stanje ocenila še nekoliko boljše kot aprila. Kazalni se je zvišal z -36,4 točke na -35,3 točke, a ostal na zelo nizki ravni, so danes sporočili iz Ifa.
Poslovna pričakovanja so se znova poslabšala. Kazalnik je aprila dosegel -25,2 točke, maja pa je upadel na -28,3 točke.
Spremenljiva carinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa še naprej občutno vpliva na izvozna pričakovanja v industriji. Kazalnik se je maja ponovno izboljšal in dosegel -0,8 točke, medtem ko je je aprila padel na -11,6 točke.
Ob povečanju državnih odhodkov za obnovo po poplavah in obrambo se bo po ocenah OECD proračunski primanjkljaj v letu 2025 povečal na 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2026 pa dosegel 1,5 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se ob tem znižal na 66,2 odstotka BDP prihodnje leto in na 65,6 odstotka BDP v letu 2026, še izhaja iz danes objavljenega poročila OECD.
Kaj pravijo na finančnem ministrstvu?
OECD je oceno rasti globalnega gospodarstva danes znižala na 2,9 odstotka. Kot glavna razloga so v organizaciji izpostavili globalne trgovinske napetosti in zaostrovanje ameriške carinske politike. Napoved za gospodarstvo evrskega območja je ostaja nespremenjena. Rast gospodarstva območja z evrom bo tako letos enoodstotna, prihodnje leto pa 1,2-odstotna.
Medletna inflacija upadla na 1,9 odstotka
Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju se je maja v primerjavi z aprilom znižala z 2,2 odstotka na 1,9 odstotka, je v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je bila prav tako 1,9-odstotna.
V državah z evrom so se maja najbolj podražili hrana, alkohol in tobačni izdelki, in sicer za 3,3 odstotka. Storitve so bile v povprečju dražje za 3,2 odstotka in neenergetske industrijske dobrine za 0,6 odstotka. Energenti so se medtem za 3,6 odstotka pocenili.
Osnovna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, se je maja znižala za 0,4 odstotne točke na 2,3 odstotka.
Najvišjo medletno inflacijo med evrskimi državami, za katere je imel Eurostat podatke, so imele maja Estonija (4,6 odstotka), Hrvaška in Slovaška (obe 4,3 odstotka). Najnižja je bila na Cipru (0,4 odstotka) in v Franciji (0,6 odstotka).
V Sloveniji je bila v maju letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, 1,9-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke manj kot aprila, so konec maja sporočili s Statističnega urada RS.
OECD je obete poslabšala za 21 držav EU. V primerjavi z decembrskimi predvidevanji OECD se je ocena za Slovenijo v letošnjem letu znižala za eno odstotno točko, kar je peta najvišja revizija med državami EU. "Kljub vsemu pa naj bi se rast v letošnjem letu ohranila na 1,6 odstotka, v prihodnjem letu pa celo okrepila na 2,4 odstotka in še naprej presegala povprečno rast držav članic evrskega območja," so ob tem zapisali na ministrstvu za finance.
Rast v višini 1,6 odstotka v letu 2025 bi uvrščalo Slovenijo nekje na sredino med državami EU, pri čemer OECD ne dela napovedi za Ciper in Malto, ter nad povprečno rastjo evrskega območja in držav OECD. Rast v letu 2026 v višini 2,4 odstotka pa bi uvrščalo Slovenijo na šesto mesto med državami EU nad povprečno rastjo evrskega območja in držav OECD, so navedli na ministrstvu.
Kot so dodali, OECD poudarja, da je za zagotavljanje dolgoročne javnofinančne vzdržnosti poleg pokojninske reforme ključno sprejetje dodatnih strukturnih sprememb na področju zdravstvenega varstva in davčne politike. "To pa so tudi cilji, ki jih vlada zasleduje že od začetka mandata," so poudarili na ministrstvu.
