Nevladne organizacije s področja javnega zdravja podpirajo dvig trošarine na pivo, saj da gre za nujen korak v smeri zmanjševanja škodljive rabe alkohola in s tem povezanega bremena kroničnih bolezni ter prezgodnjih smrti. "Zdravje ljudi mora imeti prednost pred interesom alkoholne industrije," so poudarili. Pozvali so tudi k obdavčitvi vina.
Kot so v današnji izjavi zapisali predstavniki organizacij s področja javnega zdravja, študije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in izkušnje iz drugih držav potrjujejo, da višje cene zaradi trošarin vodijo k zmanjšanju celotne porabe alkohola, zlasti med mladimi in tveganimi skupinami.
Prav tako znanstvene raziskave in mednarodne izkušnje po njihovih navedbah kažejo, da zvišanje trošarin ne povzroča bistvenega negativnega vpliva na poslovanje pivovarn.
Vlado pozivajo, naj na podlagi že uveljavljenega dviga trošarin na pivo nadaljuje z uvedbo pravične obdavčitve vina in vseh ostalih alkoholnih pijač. Pripravi naj celovito reformo trošarinskega sistema, ki bo upoštevala načelo pravičnosti, javnozdravstvene usmeritve ter najboljše mednarodne prakse, pozivajo.
Poleg tega se zavzemajo za to, da se dodatne finančne prihodke, pridobljene iz povišanih trošarin, namensko usmeri v krepitev javnozdravstvenih preventivnih programo s poudarkom na zaščiti mladih in ranljivih skupin ter zmanjševanju škodljive rabe alkohola in njegovih posledic.
Predsednik Združenja za kronične nalezljive bolezni in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Franc Zalar je dejal, da je treba na nacionalni ravni sprejeti jasno usmeritev, kjer javno zdravje prevladuje nad kratkoročnimi ekonomskimi interesi industrije.
Neža Polh iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo je dejala, da trenutno v Sloveniji velja nesprejemljiva izjema, saj vino ni obdavčeno s trošarinami, kar neposredno nasprotuje javnozdravstvenim ciljem in načelom pravičnosti.
"Če želimo resno zmanjšati škodljivo rabo alkohola in doseči pozitivne javnozdravstvene učinke, moramo obdavčiti vse alkoholne pijače, tudi vino," je poudarila.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zaradi posledic škodljive rabe alkohola v Sloveniji umre več kot 900 oseb, zdravstveni in družbeni neposredni in posredni stroški pa presegajo 234 milijonov evrov.
Da ima dvig trošarin pomembne preventivne učinke, saj zmanjša dostopnost do alkohola, je izpostavil tudi direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir.
"Medtem ko družba nosi visoke stroške zaradi posledic rabe alkohola, pivovarne ustvarjajo milijonske dobičke. Zato je prav, da višje trošarine uravnotežijo ta nesorazmerja in omogočijo več vlaganj v preprečevanje škode, ki jo alkohol povzroča," je dodala predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič.
Zalar, Košir, Kozlovič, Polh, direktor Zavoda Vozim David Razboršek, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc so kot primer dobre prakse izpostavili Litvo, ki je leta 2017 izvedla obsežno zvišanje trošarin na alkohol (pivo +112 odstotkov, vino +111 odstotkov, žgane pijače +23 odstotkov), kar je po njihovih navedbah povzročilo izjemne rezultate.
Kot so zapisali, je sistem privedel v zmanjšanje smrti, povezanih z alkoholom, za 22 odstotkov, povečanje prihodkov državnega proračuna za 38 odstotkov in pomembne prihranke v zdravstvenem sistemu.
