Po pismu o izkoriščevalskih pogojih dela, v katere so študenti arhitekture priseljeni v renomiranih arhitekturnih birojih profesorjev, je ljubljanska univerza še isti mesec - januarja - sklicala sestanek. Rektor Igor Papič, dekana arhitekturne fakultete Matej Blenkuš in predstavnici študentskega sveta fakultete ter ljubljanske univerze so se strinjali, da je "treba poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi v bodoče obvarovati pred možnimi nepravilnostmi". Rektor se je pogovoril s profesorji, ki imajo projektantska podjetja, pravijo na univerzi. Takih profesorjev naj bi bilo na arhitekturni fakulteti dvaindvajset, pojasnjuje dekan. Rektor se je ob tem zavzel za sistemsko ureditev, ki bi preprečila "anomalije", sklenili pa so, naj fakulteta sprejme etična pravila o vsebini, vrednosti in načinu prakse študentov ter pravilnik o sklepanju tripartitnih dogovorov med biroji, fakulteto in študenti z varovalkami, da ne bi prihajalo do konflikta interesov.
Interno sprejemanje javnih dokumentov
Dokumenti do danes niso bili sprejeti, na seji senata fakultete za arhitekturo prejšnji torek pa je bilo predstavnikom sindikalnih organizacij preprečeno, da bi predstavili pripombe na predloge dokumentov. Dekan je pojasnil, da so člani senata tudi predstavniki študentov, na sejah pa lahko razpravljajo "zgolj člani, izjemoma pa vabljeni, a na izrecno vabilo dekana, ki seje vodi".
Interesi in konflikti na polju javnega izobraževanja
Sedanja študentka tako opisuje željo, da bi delala v najboljših birojih: "A ko si seznanjen z realnimi razmerami in pogoji, pod katerimi so te pripravljeni sprejeti, se zalomi. Vprašaš se, ali sploh obstajajo dostojne oblike dela v arhitekturi, če jih v najboljših birojih ni. Predvsem se zalomi, ko ugotoviš, da se kot študent iz socialno šibkejšega okolja ne moreš 'iti arhitekture'," piše, da priznani biroji za razliko od manjših izkoriščajo prav svoj sloves za neplačevanje ali podplačevanje delavk in delavcev v arhitekturi. Opozori tudi, da sistem javnih naročil postaja gojišče za tiste, ki "zaradi študentske delovne sile ali neskončnega tima prekarcev" lahko zmagajo v tekmi za najcenejše usluge.
Mizerno plačilo in okoriščanje
Ena od zgodb, zbranih v sindikalnih organizacijah, govori o delu študenta v "zelo znanem ljubljanskem biroju, ki ga vodi profesor na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani".
Pol leta dela (po pet dni na teden po sedem ur na dan) je bilo plačanih štiri mesece po koncu sodelovanja, in sicer 3,5 evra neto za uro, ko je bila minimalna urna postavka za "študentsko delo" štiri evre. Arhitekt Peter Karba, član uredništva revije Razpotja, je ta mesec opozoril, da je odziv vodstva arhitekturne fakultete pokazal, da je "lažje študente siliti v to, da cele noči lepijo všečne makete, ki se jih na koncu leta pokaže županu, kot pa da bi se jim dalo priložnost misliti o svojem delu, o svoji prihodnosti". Opozarja, da je prekarnost in izkoriščanje "grozeče svarilo o tem, kaj se zgodi, če fakulteta izgubi svojo avtonomijo in če se študij podredi zahtevam trga".
