Letos naj bi z davki in drugimi viri državni proračun zbral 10,35 milijarde evrov, vlada pa ne bi porabila čisto vsega. Na stran bi dala slabih 200 milijonov evrov. Pod črto oziroma v proračunskem presežku bi konec leta tako ostalo 193,6 milijona evrov. Tak rebalans je poslancem ponudila v presojo Šarčeva vlada, vse poslanske skupine razen NSi in SDS so mu napovedale podporo, danes pa je zanj dvignilo roke 55 poslancev, proti jih je bilo 26.
Z enakim rezultatom se je izšlo tudi glasovanje o noveli zakona o izvrševanju državnega proračuna. Z njo so letošnje dovoljeno zadolževanje države znižali s 3,26 milijarde na 1,89 milijarde evrov, predvsem zaradi januarske zadolžitve, ko je država že izdala poldrugo milijardo evrov težke državne obveznice.
Dobili smo torej popravljeni letošnji proračun, v katerem vlada pričakuje 6,2 odstotka več davščin in drugih prihodkov. Pri načrtovanju prilivov je sledila ocenam gospodarske rasti v Umarjevi jesenski analizi, finančni minister Andrej Bertoncelj pa je tudi večkrat zatrdil, da se zavedajo ohlajanja gospodarstva, vendar je trenutna gospodarska rast pri nas skoraj dvakrat višja od povprečne rasti v evrskih državah.
Letošnja državna poraba bi nekoliko zaostajala za rastjo prihodkov, saj bi bili izdatki višji (od novembra predlani načrtovanih) za 4,8 odstotka. Ker koalicijski poslanci niso dvignili rok za niti eno izmed 34 dopolnil k rebalansu, ki so ga predlagali opozicijski SDS, NSi in SNS, je ostal proračunski denar razdeljen tako, kot je predlagala vlada, torej so dobili več skoraj vsi proračunski uporabniki.
Finančni minister je zatrdil, da proračun ni idealen, je pa optimalen za ljudi. Ali bo moral poslance v kratkem znova prepričevati, da je res tako, je zdaj odvisno od državnih svetnikov. Ko so ocenjevali predlog rebalansa, so namreč zaradi prenizkih povprečnin za občine dali vedeti, da bi lahko zahtevali odložilni veto tako na rebalans proračuna kot na zakon o njegovem izvrševanju.
