Na NIJZ tako predlagajo ohranitev trenutnega sistema izdajanja karantenskih odločb, po katerem epidemiološka služba osebam, ki so bile v rizičnih stikih, karanteno predlaga ter o tem obvesti zdravstveno ministrstvo oziroma zdravstveni inšpektorat, ki sta pristojna za izdajo karantenske odločbe.
"Nedopustno je, da predlog spremembe zakona postavlja epidemiološko službo v vlogo represivnega organa, to je z vidika epidemiološke stroke nesprejemljivo. Epidemiologi smo zdravniki in ne bomo opravljali vloge uradne osebe, ki ljudem odreja omejevanje gibanja," je zapisal v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel.
Po njegovih besedah, to ne bi bilo etično, hkrati pa v nasprotju z njihovim poslanstvom in namenom delovanja. Kot je zapisal, bi se namreč pri tem porušilo zaupanje ljudi v epidemiološko službo, ki je nujno za uspešno izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom.
Hkrati bi predlagane spremembe, ki jih v zakon prinaša predlog petega protikoronskega paketa, epidemiološko službo ne le dodatno obremenile, ampak ji naložile tudi pristojnost upravnega organa, kar pa NIJZ v nobenem primeru ni. Gre namreč za javni zavod, ki izvaja javno službo na področju javnega zdravja, so je poudaril. Opozoril je, da epidemiologi "že sedaj pregorevajo, so iztrošeni in izmučeni".
Zavzel se je za ohranitev trenutnega režima izdajanja karantenskih odločb. Kot drugo možnost pa je v pismu ministrstvu za zdravje in kabinetu predsednika vlade predlagal spremembo karantene iz obvezne v prostovoljno. Ta rešitev po njegovih besedah predstavlja pomemben premik k sprejemljivosti in dolgoročnosti vzdržnosti takšnega javnozdravstvenega ukrepa.
