Po petkovem kmečkem protestu v Ljubljani so predstavniki nekaterih kmetijskih organizacij znova sedli za skupno mizo s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić. V ospredju sestanka so bile zahteve, ki so jih organizacije na ministrstvo naslovile sredi januarja, nanje pa opozorile tudi na protestu.
Spomnimo, da so kmetje na vlado naslovili štiri ključne zahteve, ki naj bi bile obravnavane prednostno. Gre za vzpostavitev varovalk proti uvozu hrane nižjih standardov v primeru sporazuma EU–Mercosur, brezplačno obvezno cepljenje živali proti bolezni modrikastega jezika, zaščito rodovitne zemlje pred pozidavo in več evropskih sredstev za kmetijstvo. Dodali so še 12 drugih zahtev, o katerih so se pripravljeni pogajati in razpravljati.
Kot je v izjavi za medije po današnjem sestanku na ministrstvu povedala Čalušić, so se dogovorili, da bodo v kratkem pripravili zapisnik sestanka in se na tej podlagi dogovorili o nadaljnjih korakih. Predstavnike kmetijskih organizacij bodo z možnimi termini naslednjega sestanka seznanili prihodnji teden.
"Zavedati se moramo, da nekatere zahteve izhajajo iz stare problematike, ki ni bila nikoli rešena. Absolutno je prav, da opozarjajo nanjo," je dejala. Poudarila pa je, da morajo biti pričakovanja realna.
"Prav je, da jasno in transparentno povemo, da smo v predvolilni kampanji. Vsi se moramo zavedati, da trenutne zakonodaje ne bomo spreminjali in se je v tej fazi niti ne bomo lotevali, saj je to praktično neizvedljivo," je dejala.
Sestanka so se poleg predstavnikov kmetijskega ministrstva udeležili tudi predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, uprave za varno hrano ter agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška niso danes rešili nobene od 16 protestnih zahtev. "Nam pa je ministrstvo obljubilo, da nam bo v naslednjih dneh posredovalo jasne predloge, kako rešiti nekatere izzive," je dejal.
Pri tem je med drugim naštel cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, zaščito slovenskih kmetov v primeru mednarodnih sporazumov in povečevanje sledljivosti porekla. "V naslednjih dneh torej pričakujemo kar intenzivno komunikacijo z ministrstvom in jasne odgovore na nekatera vprašanja. V roku enega tedna pričakujemo tudi nov sestanek v takšni sestavi, kjer bomo poskušali še naprej iskati rešitve za odprta vprašanja," je povedal.
Poudaril je, da težave, na katerih temeljijo njihove zahteve, ne morejo čakati na naslednjo vlado. Kot najbolj rešljive je ocenil težave glede cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, vprašanje pomoči prašičerejcem in nesoglasja glede državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini.
"Tukaj celo mislimo, da bo do nadaljnjih usklajevanj verjetno prišlo celo do zaustavitve celotnega postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta, dokler se zadeve ne rešijo na terenu s kmetijskimi gospodarstvi," je dejal glede prostorskega načrta.
Kmetijske organizacije po besedah predsednika Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjana Slemenška upajo na uspešno reševanje težav, sicer so pripravljene stopnjevati ukrepe. Vse je odvisno od pripravljenosti ministrstva na ukrepanje, je poudaril.
"Kmetje so v pripravljenosti, absolutno se ne bo popuščalo. Imeli smo miren protest, v nadaljevanju pa bi lahko prišlo tudi do zapor. Mogoče bo na koncu obstala celotna Slovenija," je dejal.
Ministrici se morebiten nov protestni shod ne zdi potreben. "Absolutno pa bom razumela, če bodo svoje nezadovoljstvo z mojim delom izrazili znova," je povedala. "Dejstvo pa je, da moramo na dolgi rok iskati rešitve, ki bodo uravnotežene za celotno kmetijstvo," je dodala.
