Mladi se občutno hitreje odseljujejo od svojih staršev. So pripravljeni zapustiti tudi državo?

Mladi v Sloveniji so v primerjavi z letom 2010 bolj aktivni, odgovorni in avtonomni, po drugi strani pa se kljub upadu brezposelnosti še vedno spopadajo s prekarizacijo, ki povečuje tesnobo in strah, zaradi česar se je v tem desetletju njihovo duševno stanje poslabšalo. Velik problem, ki ostaja stalnica mladih v tem obdobju, je otežen dostop do primernih stanovanj.

Takšna je "grenko-sladka podoba" položaja slovenske mladine, ki jo je izrisala raziskava Mladina 2020, je ob predstavitvi povedal njen vodja, sociolog in profesor z mariborske Filozofske fakultete Miran Lavrič. Po naročilu Urada za mladino, ki bo priporočila in ugotovitve iz raziskave, kot je dejal njegov predstavnik Andraž Zgonc, uporabila pri pisanju resolucije o nacionalnem programu za mlade, sta jo v drugi polovici lanskega leta in prvih mesecih letošnjega izvedli Filozofska fakulteta v Mariboru in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani in predstavlja nadaljevanje raziskave iz leta 2010. V anketi je sodelovalo 1200 mladih, starih od 15 do 29 let.

Naraščanje individualizma oziroma težnje po avtonomiji

Raziskava je pokazala, da je prekarnost za mlade ključen problem na trgu dela, zaradi česar so pri njih izobraževalne izbire bolj usmerjene v to, kje bi lahko dobili službo, pripravljeni so vlagati v neformalno izobraževanje in so tudi bolj mobilni. Tako bi se bilo zaradi dela pripravljenih preseliti v drug kraj v državi kar 73 odstotkov vprašanih. Še več, 74 odstotkov, bi se jih preselilo tudi v drugo državo, kar je za 18 odstotkov več, kot jih je to bilo pripravljeno storiti v letu 2010.

Prekarnost in odsotnost stabilnih razmer povečujeta strah in tesnobo pri mladih. Občutek za strah se je v desetletju povečal za dvakrat, občutek za osamljenost pa za kar trikrat, je povedal Tomaž Deželan s FDV. Posledično bi kar 52 odstotkov vprašanih, kar je za 15 odstotkov več kot leta 2010, bilo pripravljeno sprejeti nižji položaj z nižjo plačo. Zaradi negotovih oblik zaposlitve in z njimi povezanimi nestabilni prihodki je zagotovitev primernega lastniškega stanovanja za mlade postala še bolj pereč problem, kot je bil pred desetletjem. Kot takega ga vidi 45 odstotkov vprašanih. Deloma zaradi tega, ker se zavedajo, da si zaradi ekonomske negotovosti ne morejo privoščiti kredita, deloma pa je "povezan s tem, da je radikalno upadlo pričakovanje, da bi jim pri reševanju stanovanjskega problema pomagali starši", je povedal Lavrič. Slednje, po mnenju raziskovalcev, kaže na naraščanje individualizma oziroma težnje po avtonomiji, ki je prispevala k temu, da se mladi občutno hitreje odseljujejo od svojih staršev; če so se leta 2010 v povprečju pri starosti 29,7 leta, se zdaj že dve leti prej in s tem skoraj že dosegajo povprečje EU.

Rezultati bodo osnova za politične odločitve

Hkrati pa mladi, kljub temu da je delež starejših v družbi vse večji, slednjih ne vidijo kot oviro za lastno blaginjo. Bistveno bolj so naklonjeni prepričanju, da so oboji zapostavljeni, iz česar raziskovalci sklepajo, da mladi premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje. Manj tudi pijejo in kadijo kot njihovi vrstniki pred desetletjem, so kulturno in umetniško bolj aktivni. V primerjavi s svojimi vrstniki leta 2010 pa so tudi bolj aktivni in odgovorni na področju politične in državljanske participacije in okoljske ozaveščenosti, čeprav je rezerv za izboljšave še veliko, so pojasnili raziskovalci, ki so prepričani, da so bili strukturni premiki v desetletju bistveno večji, kot je vpliv korone na celotno oceno.

​Ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki je predstavitev raziskave pospremila z besedami, da nam mladi nastavljajo zelo zahtevno ogledalo, je dejala, da so njeni izsledki pomemben vir odločevalcem o potrebah mladih.