Damijana Žišt
Ministrstvo za pravosodje je včeraj organiziralo sestanek v zvezi s predlogom po spremembi kazenskega zakonika v delu, ki opredeljuje kaznivo dejanje posilstva. Slovenska kazenska zakonodaja dojema posilstvo kot kaznivo le, če so navzoči nasilje, grožnje ali prisila. Omenjena definicija pa po mnenju nevladnih organizacij ni v skladu z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Sestanka so se poleg ministrice za pravosodje Andreje Katič in državnega sekretarja Gregorja Strojina udeležili tudi predstavniki državnega tožilstva, Amnesty International Slovenije, Ženskega lobija Slovenije, Društva za nenasilno komunikacijo, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Pravnega informacijskega centra, Zavoda Raziskovalni inštitut 8. marec in Unicefa.
Zelo pomembno je tudi ozaveščanje
Kot so po sestanku sporočili s pravosodnega ministrstva, je bilo na srečanju obravnavano širše vprašanje položaja žensk v družbi in vprašanje nasilja nad ženskami ter v tem okviru tudi vprašanje ustreznosti definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Sogovorniki so govorili o praktičnih izzivih, predvsem pri ustrezni kvalifikaciji kaznivih dejanj in njihovem dokazovanju. Poudarili so, da sta pomembna ozaveščanje o tem, da je spolni odnos brez privolitve kazniv, ter o tem, da je treba žrtve spodbujati k prijavi kaznivega dejanja, da bodo dobile ustrezno pomoč.
Pri spremembi zakonodaje bo nujno sodelovanje drugih ministrstev, predvsem zdravstvenega in notranjega, ter nevladnih organizacij, ki že zdaj opravijo ogromno dela, saj žrtvam zagotavljajo pomoč, svetovanje in oporo. Ministrica se je zato zavzela, da bo, glede na izpostavljene težave, predstavljene pomisleke in pobude nevladnih organizacij ter na podlagi mednarodnih in domačih raziskav, prišlo do tehtnega razmisleka o potrebnih spremembah kazenskega zakonika. Rešitve bodo pripravljene v sodelovanju s stroko, pri tem procesu pa bo potrebna najširša družbena, zlasti pa politična podpora, zato poleg aktivne vloge nevladnih organizacij ministrica pozdravlja tudi pobude v parlamentu.
Ne pomeni ne
Inštitut 8.marec je ta teden organiziral okroglo mizo, namenjeno strokovni debati o spremembi kazenskega zakonika oziroma redefiniciji posilstva. Sogovorniki so bili dr. Matjaž Ambrož z ljubljanske pravne fakultete, dr. Vesna Leskovšek, dekanka fakultete za socialno delo, dr. Jasna Podreka s filozofske fakultete in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija.
Sogovorniki so se strinjali, da bi bilo treba spremeniti kazenski zakonik glede definicije posilstva. Nagličeva je opozorila, da je treba definicijo posilstva pri nas urediti tako, da bo omenjeno kaznivo dejanje opredelila kot vsak spolni odnos brez privolitve, oziroma za uvedbo modela "ne pomeni ne". Nekatere evropske države, kot so Nemčija, Velika Britanija, Švedska in druge, za kaznivo dejanje posilstva namreč opredeljujejo vsak spolni odnos brez privolitve. S tem se je strinjal tudi Ambrož in opozoril, da je nujna sprememba definicije posilstva v slovenski zakonodaji, vendar naj se v sodnih postopkih ne pričakuje preveč, tudi če bo prišlo do spremembe zakonodaje. Po sedaj veljavni zakonodaji je treba obsojenemu kaznivega dejanja posilstva za obsodbo dokazati, da je žrtev z grožnjo in nasiljem prisilil v spolni odnos. Če pa bo definicija, da je kaznivo dejanje posilstva vsak spolni odnos brez privolitve žrtve, bo to še težje dokazljivo na sodišču.
Vesna Leskovšek je opozorila na stereotipe, ki vladajo tudi v naši družbi, in sicer da si je ženska sama kriva, če je posiljena, češ, zakaj pa je bila vinjena ali pod vplivom drog. To seveda ne more biti izgovor storilcev kaznivih dejanj ali odločujoč faktor na sojenju storilcem, ki so spolno zlorabili takšno žrtev, meni Leskovškova. Jasna Podreka, ki je raziskovala tudi posilstva znotraj partnerskih zvez, je dejala, da se je z leti sicer nekoliko spremenila mentaliteta v Sloveniji, da torej lahko tudi ženske znotraj zakonske ali partnerske zveze svojemu možu oziroma partnerju odrečejo spolni odnos, "pred leti pa ni bilo tako". Po njenem vedenju se še vedno največ posilstev v Sloveniji zgodi v partnerskem odnosu.
