Premier Marjan Šarec je že najavil, da bo "tudi pri minimalni plači treba razmisliti o določeni spremembi, saj je lahko izločitev dodatkov precej problematična". Bilo je pred dvema tednoma. Pritegnil mu je gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Vendar tudi on ni razkril, česa vse se bojijo delodajalci po 1. januarju 2020. Takrat bo namreč z zakonom predpisana minimalna bruto plača spet višja in bo znašala 940,58 evra ali 700 evrov neto. A ne le to, delodajalci bodo morali delavcem z minimalcem od takrat naprej prvič posebej plačati tudi dodatek za delovno dobo, za težje razmere dela ter za delovno in poslovno uspešnost. To bo prej omenjeni znesek minimalne plače seveda povečalo.
V prepričevanje s konkretnimi izračuni
V zraku pa je po srečanju sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje s premierom in ministrom obviselo, da bi lahko dobili delavci z dolgo delovno dobo zaradi takega zakona o minimalni plači tudi do petino višjo plačo od minimalno predpisane, medtem ko bi delavci s kanček višjim zneskom plače od minimalne obtičali. Razmerja med plačami bi se porušila, nastala situacija pa bi kar klicala po dvigu tudi ostalih plač ali po kakšnih drugih ukrepih, s katerimi bi se delodajalci zaščitili pred naraščajočimi stroški dela. Tudi z odpuščanjem in najemanjem cenejših, agencijskih delavcev, s selitvijo firm in proizvodnje v druge države z bolj ugodnim poslovnim okoljem in podobnim. Ne nazadnje bi morala tudi država za z minimalno plačo plačane delavce v javnem sektorju v proračunu pripraviti denar za dodatke, ki bodo po novem plačani posebej. Minister Počivalšek o vsem tem ni govoril na glas. Povedal je le, da si bodo z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) izmenjali podatke o posledicah takega dviga minimalnih plač in da bodo za podatke poprosili tudi Furs.
Minimalna plača včeraj, danes, jutri
2018: 842,79 evra bruto, 638 evra neto
2019: 886,63 evra bruto, 667 evra neto
2020: 940,58 evra bruto, 700 evrov neto plus dodatki
Popačenje plačnih razmerij?
Potem je bilo vse tiho. Do minulega petka, ko so se pogovorili o številu prejemnikov minimalnih plač ter o plačah po individualnih in kolektivnih pogodbah za zaprtimi vrati partnerji v ekonomsko-socialnem svetu. Neuradno smo izvedeli, da jih je skrbelo, kako bo tak zakon o minimalni plači popačil siceršnja plačna razmerja. Oziroma kako bo, ko bosta dobila komaj kaj različno plačo mlad, izšolani pravnik začetnik in izkušenj poln zaposleni z minimalno plačo.
Danes pa se lahko nadejamo odgovora, kaj konkretno delodajalce tako skrbi, da govorijo kar o "domino učinku zakona o minimalni plači". Na posvet z omenjenim naslovom je GZS povabila tako pravnike kot ekonomiste in družboslovce. Ocenili bodo dolgoročne posledice povečanja minimalne plače na zaposlenost in poslovanje podjetij v Sloveniji. Tudi dilemam in protislovjem ekonomike in politike minimalne plače pri nas se bodo posvetili. Predvsem pa si bodo razjasnili, kako bo taka minimalna plača vplivala ne le na konkurenčnost gospodarstva kot celote, ampak tudi na posamezne gospodarske panoge in podjetja, ter kako bi se morala odzvati na tako politiko minimalne plače podjetja. Tudi na vpliv minimalne plače na bonitetno oceno države niso pozabili. Zbornica bo javnost seznanila tudi s konkretnimi izračuni vpliva zakona o minimalni plači na stroške dela po dejavnostih.
