Milan Kučan
Na osrednji državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki se je v Cankarjevem domu začela ob 20. uri, tudi s prenosom RTV Slovenija, je slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša, udeležil se je je tudi predsednik republike Borut Pahor.
Nekdanji predsednik države Milan Kučan se slovesnosti ni udeležil zaradi nasprotovanja politiki vlade Janeza Janše. Je bil pa prisoten na slavnostni seji državnega zbora.
Spomnimo, da se je Kučan nekajkrat udeležil tudi petkovih protivladnih protestov. 17. septembra je na protestu povedal, da je prišel zaradi izjave notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je dan prej dejal, da so petkovi protesti nasilni, fašistični in nacistični. Nekdanji predsednik države je pojasnil, da se je želel na lastne oči prepričati, kako je s fašistoidnim shajanjem kolesarjev. Ocenil je, da je bila Hojsova izjava nespodobna. Hojsu je očital tudi primerjavo petkovih shodov z nasilnim protestom, ki se je zgodil 5. novembra lani.
Tretjič je bil Kučan na petkovem protestu v začetku oktobra, ko je dejal, da bo prisoten na shodih, "dokler bo vlada nadaljevala spreminjanje Slovenije v Orbanovo državo". Ocenil je tudi, da bi morale politične stranke v svoje programe prenesti to, kar govori civilna iniciativa.
Kučan vlado kritiziral že pred dnevom državnosti
24. junija, torej tik pred dnevom državnosti, je Kučan sedanji vladi očital, da ji je slovensko politično prizorišče uspelo spremeniti v gladiatorsko borbo, njen največji "dosežek" pa je velika razklanost. "Ne vem, ali je toliko grobosti in sovražnosti mogoče sproducirati v tako kratkem času, kot je to uspelo sedanji politiki," se je vprašal.
Po njegovih besedah se ustvarja neka aliansa t. i. iliberalnih demokracij, ki si po svoje razlagajo človekove pravice, vladavino prava, svobodo govora in neodvisnosti medijev. Gre za odmik od splošne interpretacije vladavine prava in človekovih pravic, ki je vgrajena v temelje EU in tudi v temelje slovenske ustave, je opozoril.
Kučan je bil kritičen tudi do aktualnega predsednika Pahorja. Menil je, da bi moral biti kritičen do tega, kar počne vlada. "Ni dobro, da je predsednik države v konfliktu z vlado, ni pa seveda tudi prav, da ne premore nobene kritične besede do tega, kar počne vlada," je junija opozarjal nekdanji predsednik.
Kot je dejal, je predsedniška funkcija v ustavi razmeroma ohlapno definirana, način uresničevanja teh malo pristojnosti pa odvisen od značaja človeka in njegove predstave o politiki. "Ena stvar pa bi morala biti skupna: predsednik je izvoljen neposredno in s tem v veliki meri zavezan ljudem. In ti imajo pravico vedeti, kaj predsednik misli o ključnih problemih, s katerimi se sooča družba," je poudaril. (STA)
