Uradno kandidaturo bo Milan Brglez predvidoma vložil v ponedeljek, je povedal v izjavi za medije. Pojasnil je, da se je za kandidaturo naposled vendarle odločil, ker sta se spremenili tako notranjepolitična kot mednarodnopolitična situacija.
Ključne točke njegovega programa bodo povrnitev ugleda funkciji predsednika republike z odgovornim služenjem državljanom in državi tako doma kot v tujini, solidarnost in skrb za soljudi, okolje, trajnostni razvoj, je naštel.
"Potrebujemo povezovanje, potrebujemo spoštovanje, to sta dve ključni zadevi in ju moramo v teh težkih časih ponotranjiti," je dejal. Podpirata ga tako Gibanje Svoboda kot SD. "Skupni kandidat pomeni, da nisem podrejen nobenemu, ampak delam za to, da bo ta država dobila takšnega predsednika države, kot si ga zasluži," je pojasnil.
"Če ne bi videl možnosti, da pride do povezovanja, se za to kandidaturo niti ne bi odločil," je dejal Brglez. Če bi kandidiral zgolj kot kandidat SD, bi to po njegovem mnenju pomenilo zgolj drobljenje političnega prostora.
Sajovic: Brglez je steber zakonitosti in človekovih pravic
Skupni kandidat dokazuje, da jim je bolj kot za vsako od posameznih strank, mar za Slovenijo, je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic. "Samo skupaj in s sodelovanjem se da naprej," je dodal. Brglez je po njegovih besedah "ugleden kandidat, ki je steber zakonitosti, človekovih pravic" in kot tak prepoznan v slovenskem in mednarodnem okolju.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je izrazil veliko zadovoljstvo, da je Brglez pristal na kandidaturo za predsednika republike. "Milan Brglez je izjemen šahist, kar pomeni, da razmišlja več potez naprej in v časih, ki prihajajo, potrebujemo takšnega človeka na vodilnem mestu v državi," je ocenil. Verjame, da bodo to spoznali tudi državljanke in državljani in ga podprli na volitvah.
O podpori se je pogovarjal z vsemi koalicijskimi strankami, tudi z Levico. Dejstvo, da ga Levica ni podprla, pa je Brglez komentiral z besedami, da Levica sama odloča o svojem kandidatu. "Pričakujem pa, da bomo skupaj v drugem krogu," je dejal.
Ni še jasno, kdo bo vodja štaba
Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje na volitvah, je odgovoril, da greš v kandidaturo z enim samim namenom. Podpise pod njegovo kandidaturo, ki naj bi jo uradno vložil v ponedeljek, bodo prispevali poslanci Gibanja Svobode in SD, podpisani pa bodo izmenično po velikosti strank. Kdo bo vodja njegovega štaba se še dogovarjajo. "Ker moramo usklajevati interese oziroma moram biti enakopraven do obeh strank, ki me podpirata," je pojasnil.
Brglez je evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ. V državno politiko pa je vstopil leta 2014 kot podpredsednik tedanje Stranke Mira Cerarja, a je kmalu po državnozborskih volitvah leta 2018 prestopil v SD. Nekateri so ga kot predsedniškega kandidata videli že leta 2017.
Seznam kandidatov, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo je sicer dolg, a je svojo kandidaturo za zdaj vložilo le pet kandidatov, in sicer poslanec SDS Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek. Te kandidature je Državna volilna komisija že potrdila.
