Evroposlanec SD Milan Brglez je ta teden odstopil z vseh funkcij v stranki, s čimer je očitno razblinil še zadnje zadržke članov Gibanja Svoboda, da podprejo njegovo predsedniško kandidaturo. V največji koalicijski stranki, ki jo vodi premier Robert Golob, so že prejšnji teden sklenili, da se bodo po umiku njihove kandidatke Marte Kos spet aktivno vključili v predsedniško tekmo. Svet stranke je takrat sklenil, da bodo v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata, Goloba pa so pooblastili, da se z vsemi neodvisnimi kandidati pogovori o morebitni podpori. Ob tem je bilo mogoče slišati, da Brglez znotraj njihove stranke uživa zelo veliko podporo in da so se glede tega praktično že poenotili, vendar pa so pritisnili ročno zavoro, ker so ocenili, da si je Brgleza preveč "prisvojila" SD.
Golob: Mogoče se nam Levica pridruži v drugem krogu
Danes se je Brglez osebno predstavil članom sveta Svoboda, na glasovanju pa so mu izrekli soglasno podporo. Evroposlanec je s tem postal skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svobode, skupaj bodo sodelovali tudi v volilni kampanji, poslanci obeh strank bodo tudi prispevali podpise za Brglezovo kandidaturo. "S tem je večji del koalicije pokazal, da razumemo, da je treba včasih pred strankarski interes postaviti interes države. Vsa dosedanja politična pot Milana Brgleza kaže, da gre za osebo z visoko stopnjo integritete in zato ne bo samo dober kandidat, ampak tudi dober predsednik," je povedal Golob. Po njegovih besedah bodo kandidaturo Brgleza vložili s podpisi najmanj desetih poslancev. Kot prvi bo podpisan vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, naslednji bo vodja poslancev SD Jani Prednik.
Brglez je v pisni izjavi zapisal, da si je za premislek o kandidaturi sicer vzel več časa, na odločitev pa je odločilno vplival zadnji razvoj dogodkov v Sloveniji ter naši širši evropski domovini. Meni, da je s svojim dosedanjim delom pokazal, da lahko sleherno funkcijo, ki mu je zaupana, opravlja z zavzetostjo in odgovornostjo. "Da služenje ljudem postavljam na prvo mesto, da znam poslušati in slišati in da v politiki delujem preudarno in povezovalno," je zapisal.
Golob je ob tem potrdil navedbe iz medijev, da se z drugimi predsedniškimi kandidati o podpori Svobode ni pogovarjal. Koalicija sicer ne bo imela skupnega predsedniškega kandidata, saj je Levica v predsedniško tekmo poslala poslanca Miho Kordiša. "Mogoče se nam Levica pridruži v drugem krogu," je poudaril Golob, ki na predsedniških volitvah pričakuje Brglezovo zmago. Predsednica SD Tanja Fajon je še pred odločitvijo sveta Gibanja Svoboda dejala, da si želi, da bi Brglezova kandidatura naletela na čim širšo podporo državljanov. Odločitev Levice, da za predsednika republike predlaga Kordiša, je označila za legitimno in poudarila, da je glede na pogovore s koordinatorjem stranke Luko Mescem pričakovala, da se bo Levica na koncu odločila za svojega kandidata.
Premier: Pahorjevo kritiko jemljem dobronamerno
Golob je po seji sveta stranke komentiral tudi nekatere aktualno politične zadeve. Interpelacijo, ki so jo v SDS danes vložili zoper Fajon, je označil za manever, ki ne more vplivati "ne na trdnost koalicije, še manj pa na trdnost ali pa odločenost vlade, da dela naprej svoje ukrepe, tako kot je pravilno in tako kot smo dobili mandat na volitvah". Ob tem je predsednik vlade dodal, da ni v sporu s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki je izrazil nezadovoljstvo, ker da v nasprotju z zakonom o zunanjih zadevah ni bilo posveta z njim pred odločitvijo vlade za odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. Golob je dejal, da se s Pahorjem poznata "že 40 let in več" in da vsako njegovo kritiko vedno jemlje dobronamerno. Ob tem je ocenil, da je prišlo do "nekega spora tam, kjer ga ni".
