Aktiv fotoreporterjev in fotografov, ki so ga vzpostavili v okviru Društva novinarjev Slovenije, je po izvolitvi vodstva danes predstavil svoje aktivnosti, ki jih izvaja predvsem na področjih odnosa do države, do uredništev, do javnosti in do članstva.
Aktiv so vzpostavili, da lahko z enotnim glasom nagovarjajo javnosti, delodajalce, naročnike, uporabnike in oblast o pomenu vizualnih vsebin, obenem pa aktiv zastopa pravice fotoreporterjev in fotografov in jim nudi podporo. Eden glavnih namenov delovanja aktiva je tudi izobraževanje.
Hkrati je predsednik aktiva Uroš Hočevar poudaril tudi njihove dolžnost. "Imamo neko dolžnost ali pa družbeno odgovornost pri ustvarjanju vizualnih vsebin," je dejal. Ob tem je poudaril dolžnost odgovornega dokumentiranja sedanjosti, predvsem v luči inflacije podob in informacij.
Tudi zaradi dogodkov ob protestih v preteklosti, ko je bil med drugim eden od fotoreporterjev poškodovan s solzivcem, že teče dialog aktiva s policijo, v okviru katerega so se že pogovarjali o sodelovanju in medsebojnem spoštovanju dela, načrtovana so še nekatera predavanja. Hočevar je ocenil, da se glede tega stvari izboljšujejo.
Nujno bo po njegovih besedah treba vzpostaviti tudi dialog s PR službami in državnim protokolom, ki po Hočevarjevih besedah omejujejo dostop do politikov, državnih funkcionarjev in ostalih uslužbencev na vseh dogodkih. "Politični portret so zreducirali na propagandni material," je dejal. Glede na izkušnje iz časa epidemije je kot nujen označil tudi dialog glede dostopanja do javnih ustanov, kot so denimo bolnišnice.
Urednika fotografije ni več
Nadalje je opozoril, da so fotoreporterji nenadoma postali tarča napadov s strani javnosti, kar se je posebej pokazalo v času epidemije. Izpostavil je še družbena omrežja, prek katerih se je po njegovih besedah javnost začela zavedati pravice do zasebnosti, v nekaterih primerih "do te mere, da so resno ogroženi žanri, kot so poulična fotografija, urbani portret, mestna panorama itd." Glede reportažne in dokumentarne fotografije nasploh pa je dejal, da je "izgubila svoj domicil v medijih ter da zdaj 'izhaja' v galerijah".
Na področju odnosa do uredništev medijev je izpostavil, da je izginil poklic urednika fotografije, ki je skrbel za standarde in tudi razvoj kadrov. Aktiv opozarja tudi na izzive, povezane s pojavom umetne inteligence. Hočevar pa je spomnil tudi na po njihovem mnenju škodljivo pogodbo med nekdanjim vodstvom Ukoma in STA glede petih brezplačnih fotografij. V zvezi s pogodbo so poziv o premisleku glede določil poslali tudi novemu vodstvu Ukoma, a po Hočevarjevih navedbah niso dobili odgovora, zato ocenjuje, da se zdajšnja vlada s tem ne ukvarja.
Le še četrtina zaposlenih v uredništvih
Na novinarski konferenci so predstavili tudi rezultate ankete o razmerah na trgu novinarske fotografije, ki je pokazala na slabe in neurejene razmere. "Je tudi nek dokaz trenda propadanja poklica in področja novinarske fotografije," je dejal član izvršnega odbora aktiva Matjaž Rušt.
Med drugim je anketa, v kateri je sodelovalo 57 članov, pokazala, da bruto mesečni dohodek skoraj polovice fotografov dosega le 1200 evrov oziroma manj in da jih je le še četrtina zaposlena v uredništvih, ostali so samozaposleni, za preživetje pa morajo opravljati še druga dela. Večina fotografov je odgovorila, da niso zadovoljni s cenami, ki jih dosegajo pri naročnikih. Zato so pri aktivu razvili orodje za pomoč pri oblikovanju cen.
