Urška Mlinarič
Prevedba in določitev plačnih razredov na novi plačni lestvici, po kateri so javni uslužbenci v tem tednu prvič dobili plačo, vse bolj razburja. Potem ko smo v Večeru minuli teden opozorili na nezadovoljstvo zaposlenih v kuhinjah vrtcev in šol ter na nezadovoljstvo učiteljev, višjih svetnikov, so se včeraj oglasile še medicinske sestre. Združene medicinske sestre zdravstvenih ustanov Slovenije, kot so se poimenovale, v dopisu od predsednika vlade Roberta Goloba in pristojnih ministrov ter sindikatov zdravstva in socialnega varstva in zdravstvene nege zahtevajo, da prevzamejo odgovornost in takoj odpravijo anomalije, ki so nastale pri prevedbi plačnih razredov.
V čem je težava oziroma anomalija, kot ji pravijo same? Metodologija prevedbe je bila zasnovana na način, da je tisti, ki je na svojem delovnem mestu pred prevedbo dosegel vsa napredovanja, s prevedbo prebil plačni strop oziroma končni razred svojega delovnega mesta. Večina za razred, dva, nekateri na višjih delovnih mestih tudi za tri, štiri. Njegova sodelavka/sodelavec na istem delovnem mestu z istimi odgovornostmi in nalogami, a le z nekaj manj let delovne dobe in zato kakšnim razredom napredovanja manj, pa sta ob prevedbi dosegla plačni strop svojega delovnega mesta in čez njega ne bosta več mogla napredovati, saj sistem tega ne omogoča. Konkretno na delovnem mestu medicinske sestre v negovalni enoti bo razlika v plači med sodelavkama vsak mesec 86 evrov bruto, pri operacijskih medicinskih sestrah ta razlika predstavlja 196 evrov bruto mesečno in pri diplomirani babici v porodnem oddelku 202 evra bruto mesečno. "Letno pri slednji to znaša 2430 evrov bruto, v desetih letih 24.304 evre bruto, v dvajsetih letih 48.609 evrov bruto," navajajo.
Vzdušje v timu bo še slabše
Opozarjajo še, da to niso zaposleni pred upokojitvijo, temveč je med njimi mnogo takih, ki bodo delali v sistemu še petnajst do dvajset let, zato odgovorne sprašujejo, ali se zavedajo, da omenjene anomalije ne bodo pripomogle k izboljšanju delovne klime znotraj timov, zadovoljstvu zaposlenih, motivaciji za delo in privlačnosti poklica. Prav tako sprašujejo, ali so jim od 86 do 202 evra bruto razlike na mesečni ravni med medicinskimi sestrami premajhne in nepomembne, in jim zato odgovorni na ministrstvu za javno upravo rečejo izjema oziroma "žrtve formule za prevedbo", kot jih je v Večeru ob enakih težavah svetnikov in višjih svetnikov poimenoval glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj.
Od odgovornih zahtevajo, da prevzamejo del odgovornosti za nastalo situacijo in nemudoma odpravijo anomalije pri prevedbi plačnih razredov, ne le v zdravstvu, temveč povsod. "Sistem mora enakopravno obravnavati delavce znotraj poklicnih skupin ter jim omogočiti enak končni plačni razred. Vse ostalo je nedopustno," zaključujejo svoj dopis.
Ilešič Čujovič: To ni diskriminacija
Na ministrstvu za javno upravo se branijo, da so se o načinu prevedbe v pogajanjih dogovorili s sindikati javnega sektorja, a v isti sapi dodajo, da bodo o problematiki, na katero so opozorile medicinske sestre, že prihodnji teden govorili v posebni delovni skupini za spremljanje učinkov plačnega sistema. Vodi jo generalni direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar, ki je sicer prejšnji teden za Večer dejal, da bodo v skladu s podpisanim dogovorom analizo uvrstitev posameznih delovnih mest naredili čez eno leto in potem v dialogu iskali rešitve.
Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, opozorilom medicinskih sester o anomalijah pritrjuje, a dodaja, da je v pogajanjih nekje bilo treba potegniti črto. "Tokrat je v določenih primerih prišlo do prebijanja plačnega stropa na posameznem delovnem mestu, a boljšega sistema nismo našli." Tako sindikalistka, ki meni, da so razlike, do katerih prihaja na istem delovnem mestu, v korist določenih delavcev. "Če bi se odločili za drugo možnost - institut varovane plače, ki so ga uporabili ob plačni reformi leta 2008, prevedba ne bi bila v korist nobenega od zaposlenih."
S trditvijo, da so ob sedanjem načinu prevedbe medicinske sestre, ki ne bodo mogle čez plačni strop svojega razreda, diskriminirane, se ne strinja. "Diskriminacija bi bila, če bi bila zaposlena v istem plačnem razredu različno obravnavana. Če ima nekdo več napredovanj od drugega zaposlenega na istem delovnem mestu, ne gre za enako situacijo."
Pričakovana reakcija
Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki ni podpisnik dogovora o spremembah plačnega sistema in kolektivnih pogodbah, saj se niso strinjali z odpravo plačnih nesorazmerij za zaposlene v zdravstveni negi, pravi, da je takšno reakcijo medicinskih sester pričakovala. Dodaja, da bo morala vlada ukrepati, če želi zdravstvo rešiti, saj s plačno prenovo ne bodo uspeli zadržati kadra v zdravstveni negi.
Ilešič Čujovič opozarja na še eno anomalijo. Čeprav je vlada zatrjevala, da ob prevedbi nihče ne bo na slabšem, so tudi taki primeri. Po ugotovitvah sindikalistke so zaradi ukinjanja nekaterih delovnih mest in uvrščanja na druga delovna mesta nižje plače od dosedanjih dobili klinični psihologi, ki delujejo v centrih za socialno delo, in nekateri zaposleni na RTV Slovenija, ki so doslej bili v plačni skupini J, zdaj pa se jih je uvrstilo v kolektivne pogodbe dejavnosti. "Zaradi omenjenih anomalij bo treba spremeniti zakonodajo," zaključuje sindikalistka.
