Malo okužb med učitelji in otroki v šolah s prilagojenim programom

Dva tedna po odprtju šol s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami, ki ga je zakoličilo ustavno sodišče, v teh osnovnih šolah in zavodih zaradi okužb s koronavirusom ne beležijo večjih težav pri izvajanju programov. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo ob koncu preteklega delovnega tedna od skupno 3295 zaposlenih aktivno okuženih 29, v karanteni je bilo sedem oddelkov, medtem ko je bilo od skupno 4493 otrok in mladostnikov le 15 aktivno okuženih. Res pa je, da se je zaradi različnih razlogov v te šole in zavode ob ponovnem začetku šolanja v oddelkih vrnilo v povprečju od 70 do 80 odstotkov otrok.

"Smo v polnem zagonu"

"Po dveh tednih pouk že teče po ustaljenih tirnicah ob upoštevanju priporočil za preprečevanje širjenja okužbe. Smo v polnem zagonu in trenutno nimamo aktivno okuženih, ne med učitelji ne med učenci," je povedal ravnatelj Centra Janeza Levca iz Ljubljane Matej Rovšek.

Razlogi, zakaj se nekateri otroci in dijaki še niso vrnili v šolsko okolje, so po vseh šolah, v katere smo poklicali, enaki: nekateri so ostali doma zaradi pridruženih bolezni, ki pomenijo dodatno tveganje ob morebitni okužbi, drugim individualno delo na daljavo ustreza, pri tretjih pa je strah staršev pred okužbo otroka prevelik, zato jim učitelji še vedno omogočajo izobraževanje na daljavo.

Bolj kot izostanki učiteljev zaradi okužbe pesti te šole pomanjkanje kadra zaradi okužbe v družini zaposlenega ali zaradi dopusta za varstvo otroka. "Trenutno sta dva zaposlena v karanteni zaradi okužbe v družini, sedem jih koristi varstvo za otroka, nekaj pa je tudi bolniških zaradi drugih zdravstvenih težav," pove ravnateljica OŠ Gustava Ilicha Maribor Milojka Sevšek.

Izpad kadra jim za zdaj uspeva nadomestiti, prav jim je prišla še možnost za zaposlitev študentov specialne pedagogike z mariborske in ljubljanske pedagoške fakultete. "Na pomoč pa nam je priskočil tudi učitelj iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti," pravi ravnateljica in poudarja, da je hvaležna tako zaposlenim kot staršem za posluh pri sprotnem reševanju težav, ki se pojavljajo. Tako denimo nimajo težav zaradi jutranjega in popoldanskega varstva, kjer zaradi priporočil o mehurčkih združevanje ni mogoče, saj starši, ki lahko, pridejo po otroke takoj po pouku. "Nekaj prilagoditev smo morali izvesti tudi pri prevozih otrok - prihajajo iz 27 občin -, kar občinam, ki krijejo te stroške, povzroča dodatne težave," je povedala ravnateljica.

​Pri prevozih težava

"Obvezno razkuževanje in zračenje kombijev ter nošenje mask v njih strogo spoštujemo, navodila o številu otrok in mladostnikov, ki naj bi se v kombiju peljali, in sicer le po dva, pa žal ne moremo povsem spoštovati," pravi direktor Ciriusa Kamnik Goran Pavlič. Tako imajo v kombijih po tri, štiri ali celo pet otrok in mladostnikov, saj ob 35 dnevnih relacijah s 120 otroki drugače enostavno ne gre. "To priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je neživljenjsko, saj v Sloveniji ni sto prilagojenih kombijev za prevoz gibalno oviranih otrok in mladostnikov. Občine in ministrstvo za izobraževanje so nezmožni plačevati tako visoke stroške za prevoze, na kar smo opozarjali tako ministrstvo kot NIJZ," pravi Pavlič in še poudarja, da tudi priporočila o nastanitvi otrok in mladostnikov ne morejo v celoti upoštevati, saj je neživljenjsko in neizvedljivo. Tako imajo namesto enega na sobo in kopalnico v dveh sobah maksimalno tri otroke oziroma mladostnike.

Direktor Ciriusa je kritičen tudi do kritja stroškov zaščitne opreme, ki so je v času epidemije nabavili za 50.000 evrov. Čeprav so na ministrstvu zatrdili, da država stroške krije, so v Ciriusu zaradi epidemije od lanske pomladi pridelali 350.000 evrov minusa predvsem v zdravstveni enoti Center. Ta je nastal pri stroških zaščitnega materiala, plač delavcev v tej enoti in čakanja na delo, ki jih financira ZZZS. Kljub opozorilom se pristojne institucije niso zganile, "pokrivanje naše izgube so zavrnili tudi v zadnjih treh interventnih zakonih". Da jim vseh stroškov nabave zaščitne opreme še niso pokrili, pove tudi Sevškova.

​Pogrešajo protokole za testiranje

Nekateri ravnatelji pa so kritični tudi do načina testiranja zaposlenih s hitrimi testi. "Protokolov za hitro testiranje tudi po treh tednih od okrožnice pristojnega ministrstva, v kateri je pisalo, da jih bomo dobili v dnevu ali dveh, ni. Tako smo se morali že ob prvem testiranju pred odprtjem šole samoorganizirati in nič drugače ni danes, zato učitelji, ko ocenijo, da bi bilo potrebno, odidejo na testiranje v zdravstveni dom," pravi ravnateljica OŠ IV Murska Sobota Metka Rovšek Kuharič. V Ciriusu svoje zaposlene testirajo enkrat tedensko kar sami, saj imajo dovoljenje ministrstva za zdravje, v Ljubljani pa so se z zdravstvenim domom dogovorili za točne termine, ko se lahko testirajo, in sicer dvakrat v tednu. Poleg poenotenih kriterijev za testiranje si ravnatelji želijo še, da bi dobili čim prej jasen odgovor, kdaj bodo njihovi zaposleni cepljeni proti covidu-19, saj bo to zmanjšalo možnost okužbe.