
Včeraj so pri nas opravili 1484 PCR testov in potrdili 287 okužb. Delež pozitivnih testov znaša 19,3 odstotka. Opravili so tudi 5850 hitrih testov. Pred natanko tednom dni so opravili 1536 PCR testov in potrdili 283 okužb s koronavirusom.
Direktor Ukoma Uroš Urbanija je pojasnil, da 7-dnevna incidenca na nivoju države znaša 301. Najvišja je v Primorsko-notranjski in Savinjski regiji, najnižja pa v Posavski in Obalno-kraški. V bolnišnicah se danes zdravi 636 pacientov. Na intenzivni terapiji pa se danes zdravi kar 142 pacientov. Umrlo je 7 oseb.
"Z zmernim optimizmom lahko ugotavljamo, da se je, vsaj upamo, eksponentna rast novo okuženih zaustavila. To ne pomeni, da je že čas, ko lahko rečemo, da nobeni ukrepi niso več potrebni," je na novinarski konferenci povedala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. Število bolnikov v bolnišnicah, predvsem pa bolnikov v intenzivnih enotah se še vedno povečuje, kar pomeni, da moramo še vedno skrbeti, da ostane naš zdravstveni sistem vzdržen.
Veliko število ukrepov, ki so bili prej v oranžni fazi semaforja sproščanja ukrepov, se je premaknilo v rdečo fazo, kar pomeni, da se lahko izvaja bistveno večje število različnih športnih aktivnosti, storitvenih dejavnosti. "Strokovna skupina je že prejšnji ponedeljek sklenila, da se odpiranje gostinskih lokalov na odprtih terasah in zunanjih prostorih premakne iz rumene v oranžno fazo. To so spremembe, ki lahko ostanejo v takšni obliki, če bomo ob tem upoštevali ostale ukrepe."
Logarjeva opozarja, da največji dejavnik tveganja za prenos okužbe ostajajo neposredni stiki med ljudmi, če ti niso zaščiteni. Če med nami ni ustrezne razdalje, če ne uporabljamo mask, če smo dalj časa v zaprtem prostoru, ki ni bil prezračen. "Vsi, ki smo kakorkoli povezani z zdravljenjem covidnih bolnikov, ki videvamo te bolnike, resno priporočamo, da vsak od nas v svojem okolju naredi tiso, kar lahko maksimalno naredi, da zaustavimo širjenje in kroženje virusa."
Konec nočne omejitve gibanja, sprošča se vrsta ukrepov
Po 11-dnevnem strožjem zaprtju države zaradi omejevanja epidemije covida-19 od danes veljajo manj strogi ukrepi, ki po prenovljenem vladnem semaforju sodijo v rdečo fazo. Med drugim ni več nočne omejitve gibanja, odprte bodo šole in vrtci, pa tudi vse trgovine ter številne storitve, npr. frizerske, kozmetične in tudi turistične agencije.
Vrtci se odpirajo za vse otroke, v šole se vračajo vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Dijaki prvih treh letnikov pa se bodo šolali po modelu C. Predvideni so izpiti in seminarji na fakultetah do 10 ljudi.
Odpirajo se muzeji, knjižnice in galerije. Ponovno je dovoljeno tudi izvajanje verskih obredov z navzočnostjo vernikov, pri čemer velja omejitev števila oseb, in sicer na enega udeleženca ali skupino iz istega gospodinjstva na 30 kvadratnih metrov.
Še vedno je prepovedano zbiranje ljudi
Rahljajo se ukrepi na področju športa. Priprava in strežba jedi ter pijač je dovoljena v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene in varovance, ter za dostavo.
Že v soboto je začela veljati sprememba glede nošenja mask, ki so še vedno obvezne v zaprtih prostorih, na prostem pa le takrat, ko ni moč zagotoviti razdalje najmanj 1,5 metra.
Še vedno pa je prepovedano zbiranje ljudi. Prepovedane ostajajo vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke. Pristojni minister pa lahko dovoli sklenitev zakonskih in partnerskih zvez. Z nekaterimi izjemami ostaja tudi omejitev prehajanja med statističnimi regijami.
Po novem so za vstop v Slovenijo veljavni tudi testi na novi koronavirus, opravljeni v ZDA in Veliki Britaniji.
Sicer pa pristojni opozarjajo na pomen cepljenja, ki po besedah vodje svetovalne skupine Mateje Logar omogoča najhitrejše in največje korake v smeri umirjanja epidemije. Danes ima sestanek posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki bo govorila o uporabi cepiva AstraZenece.
Logarjeva je izpostavila tudi "precej nevarno" obnašanje pri ljudeh, ki se želijo na vsak način okužiti, da bi imeli korist oziroma potrdilo o prebolevnosti. Opozarja, da gre za zelo nevarno prakso, ki jo odsvetujejo. Omenila je tudi goljufanja na testih ter opozorila, da je trenutno, sicer začetno mnenje, da se bo z dostopnostjo cepiva to, da si prebolel okužbo, umaknilo iz "faze ugodnosti".
Logarjeva je sicer spomnila, da je cepljenje tisto, ki nam bo omogočilo čimprejšnje umirjanje epidemije in čimprejšen prehod na bolj normalen način življenja. "Vse, ki ste v teh dneh pozvani, da pridete na cepljenje, res pozivam, da se temu odzovete. Če imate kakršnakoli vprašanja glede tega, so vam najprej na voljo vaši izbrani zdravniki, potem pa izvajalci cepljenja na samih cepilnih mestih, pri katerih se lahko pozanimate o kakršnihkoli dvomih, ki so morda prisotni."
Na vprašanje o tem, ali bi morala Slovenija po njenem mnenju slediti Emi in uporabljati cepivo AstraZenece pri vseh starostnih skupinah ali pa bi po vzoru nekaterih drugih držav morala omejiti uporabo za nekatere starostne skupine, Mateja Logar odgovarja: "O tem bo razpravljala posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ. Trenutno je v Sloveniji veljavno, da se cepivo AstraZenece uporablja pri starejših od 60 let. Tukaj se bo sprostilo potem cepljenje za te, ki so starejši od 65 let, pri katerih se cepivo AstraZenece trenutno ni uporabljalo. Podatki iz ostalih držav, ki so bolj natančno opredeljevali neželene učinke, ki se pojavljajo po cepljenju s cepivom AstraZenece, pa govorijo v prid tega, da se morda cepivo pri mlajših ne bi uporabljalo, če je na voljo drugo cepivo."
Marsikdo si ne predstavlja, kaj pomeni "intenzivna terapija"
Specialist infektologije in intenzivne medicine Tomaž Vovko pa je na novinarski konferenci pojasnil, da obstajajo razlike v vseh treh valovih. "V prvem valu so bile številke precej majhne, delo je bilo malo bolj naporno zaradi neznanja, zaradi stvari, ki smo se jih učili. V drugem valu smo imeli res veliko bolnikov, v trenutnem valu pa smo v fazi, ko se število bolnikov na intenzivni enoti zelo povečuje, s čimer imamo mi veliko težav, ker sprejemamo vedno več novih bolnikov, številke so višje od tistih, ki jih odpuščamo, tako da je potrebno vsakodnevno prilagajanje glede prostora, glede odpiranja novih postelj. Zato je to za nas precej naporno."

Vovko opozarja, da si marsikdo ne predstavlja, kaj to pomeni "intenzivna terapija" oziroma kaj pomeni, da je bolnik na intenzivni terapiji. "Vsak dan opravimo veliko pogovorov s svojci, ki nas kličejo, ki čakajo na tistih deset minut, ko jim lahko damo kakšne informacije, zelo veseli so za ta pogovor, povedo, kako jim je težko, hudo," opisuje Tomaž Vovko. Bolniki, ki imajo covid-19, so izjemno kritično bolni, pravi zdravnik.
"Prejšnji teden se je končala relativno dobra zgodba bolnika, ki sem ga opisal na prejšnji konferenci, v začetku oktobra je bil sprejet in zdaj premeščen v Sočo, "pripoveduje Vovko. Njegova bitka je trajala šest mesecev. "Dejstvo je, da so bolniki, ko preživijo intenzivno terapijo, v relativno slabem stanju, tudi mlajši bolniki, praktično ne morejo hoditi, potrebujejo veliko pomoči, volje, prizadevanja, da se vzpostavi neko normalno življenje."
V vrtcih in šolah si želijo in upajo, da zapiranja zavodov ne bo več
V vrtcih, kjer so po 11-dnevnem strožjem zaprtju javnega življenja od danes ponovno lahko sprejeli vse otroke, in šolah, kamor so se po dobrem tednu dni vnovičnega šolanja na daljavo spet vrnili osnovnošolci in del dijakov, si želijo in upajo, da zapiranja zavodov ne bo več. V šolah čakajo nadaljnja navodila glede samotestiranja učencev.
Vrtci so v času strožjega zaprtja javnega življenja med 1. in 11. aprilom lahko zagotavljali samo nujno varstvo in po podatkih predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije Janje Bogataj je bilo v vrtec v omenjenem obdobju vključenih v povprečju osem odstotkov otrok.
"Bilo je prvič, da je bilo tako zelo rigorozno. In verjamem, da smo v vrtcih tokrat imeli zadnjič takšno zaprtje. Vsa stroka je ocenila, da to ni dobro ne za otroke ne za sam sistem. In upamo, da do takega zaprtja ne bo več prihajalo," je danes za STA poudarila Bogatajeva.
"Opažamo, da so starši že kar nekoliko utrujeni od tega prehajanja, odpiranja, zapiranja"
Ob tokratnem zaprtju je bilo po njenih besedah tudi veliko nujnih primerov, ko starši niso mogli prinesti potrdil in so otroci zato ostali doma. Ob tem so v vrtcih prepoznali tudi težke zgodbe nekaterih staršev, ravnatelji pa so bili prepuščeni situacijam, ki so načenjale sicer zgledno sodelovanje s starši otrok. Bogatajeva je poudarila, da si tega ne želijo, pač pa si želijo odličnega partnerskega sodelovanja v podporo družinam in v dobro otrok.
Danes so se, kot omenjeno, v vrtce ponovno lahko vrnili vsi otroci, večjih zadreg v zvezi s tem ni bilo, je dejala Bogatajeva. "Opažamo pa, da so starši že kar nekoliko utrujeni od tega prehajanja, odpiranja, zapiranja. Opazijo se težave, ne prihajajo več toliko pozitivni in z nasmehom," je dejala Bogatajeva.
Zapiranja in odpiranja so naveličani tudi v osnovnih šolah. "Upamo, da bi zdaj res ostali odprti. Ker dejstvo je, da ni učinek tudi približno ne dovolj dober za tisto, kar si želimo od učencev v osnovni šoli. Delo na daljavo je zgolj in samo nadomestek in pomaga, da učenci ostanejo v stiku in da vsaj kaj delajo v zvezi s šolo. Motiviranost je zelo odvisna tudi od njihovih staršev," je za STA danes dejal predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan.
Glede napovedanega samotestiranja učencev zadnjega triletja osnovnih šol s hitrimi testi na novi koronavirus Pečan novih informacij nima, sestanek v zvezi s tem je napovedan za sredo, je povedal.
"Priprave na maturo so prioriteta"
Tudi v srednjih šolah so veseli vrnitve dijakov, pa čeprav so jih v šolah pozdravili le polovico, je za STA dejal ravnatelj Gimnazije Nova Gorica Andrej Šušmelj. "Držimo pesti, da bo epidemiološka slika ostala najmanj takšna tudi v naslednjih mesecih, da bomo vztrajali do konca šolskega leta in bo šlo postopoma na bolje."
Intenzivno potekajo priprave na maturo, saj so se pred časom dijaki četrtih letnikov prvi vrnili v šole. "Priprave na maturo so prioriteta, trudimo se, da bi potekale čim bolj nemoteno. Glede na lanske rezultate mature tudi letos ne bi smelo biti kakšnih večjih odstopanj," je še dejal Šušmelj. Letos bo po informacijah iz republiškega izpitnega centra matura nekoliko prilagojena razmeram, spremembe bodo pri sami izvedbi mature.
V petek se v srednjih šolah sicer po napovedih začenja samotestiranje dijakov, pred tem pa je po besedah Šušmelja še veliko neznank. "Ne vem, kakšen bo smisel tega testiranja, če bo prepuščeno popolnoma prostovoljni in neobvezni odločitvi. Ravnatelji se zaenkrat nagibamo k temu, da bi se dijaki testirali doma, stroka pravi, da bi bilo bolje, da bi se pred očmi učiteljev v šoli. O tem je še veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katera čakamo pojasnila z ministrstva v prihodnjih dneh."
V vrtcih je po podatkih, s katerimi razpolaga Bogatajeva, precepljenih ali prekuženih okoli 40 odstotkov vseh zaposlenih, kar je po njenem mnenju trenutno zadovoljivo glede na vse dogajanje v zvezi s cepivi. Preostali zaposleni še naprej opravljajo redna testiranja. In glede na nizko število okuženih med zaposlenimi Bogatajeva sklepa, da vzgojno-izobraževalne ustanove niso leglo okužb in tako tudi s tega vidika ne vidi smisla po zapiranju vrtcev. (STA)
Kot še opozarja, je covid-19 nepredvidljiva bolezen, o kateri še vedno marsičesa ne vemo in pri nekaterih pušča precej dolgoročne posledice. "Bistveno bolj varno je, da se prepreči bolezen, kot da jo prebolimo," je dejal. Opozoril je tudi, da so ljudje, ki se želijo okužiti na v ta namen prirejenih zabavah, tudi v stikih z osebami, ki imajo tveganje za težji potek. Pozval je k odgovornosti in zaščiti drugih ljudi.
Potrdil je tudi, da je angleška različica novega koronavirusa bolj smrtonosna, pri njej pa lahko pričakujemo težji potek bolezni. Ob razširjenosti angleške različice so bistveno bolj bolni tudi mlajši ljudje, ki prej niso bili.