Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v nedavnem poročilu o lobiranju za lansko leto izpostavila, da je regulacija lobiranja neustrezna in da kar 98 odstotkov lobiranja izvedejo neregistrirani lobisti. Na drugi strani pa kar 26 državnih organov sploh ni poročalo o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije. Na poročilo KPK o lobiranju se je odzvalo Združenje za zakonito lobiranje (ZZL).
"Ugotovitve KPK v omenjenem poročilu kličejo po nujnih spremembah slovenske zakonodaje, za katere si prizadevamo že vse od ustanovitve dalje leta 2020," sporočajo iz ZZL, ki ga vodi registrirani lobist Mihael Cigler. A kljub opozorilom o nujnosti sprememb teh še ni. "V Sloveniji se lobiranje skorajda praviloma razume kot nekaj negativnega, prikritega, nezakonitega, celo sramotnega. Takšna percepcija je posledica v preteklosti vse prepogostih koruptivnih, prikritih ali neetičnih praks s ciljem skritih, nepravičnih in neupravičenih koristi," izpostavljajo v združenju in dodajajo, da je zakonito lobiranje dragocena prvina demokracije. "Je formalno in pregledno prizadevanje posameznikov, podjetij ali organizacij, da vplivajo na odločevalce in oblikovalce politike, pri čemer spoštujejo vse zakonske in etične norme, ki urejajo to dejavnost. Vključuje neposreden in odprt dialog z zakonodajalci, vladnimi uradniki ali drugimi ključnimi akterji z namenom predstavitve interesov, stališč ali informacij, ki lahko vplivajo na zakonodajo, uredbe ali druge javne politike."
Predsednik ZZL Cigler pravi: "Lobiranje mora potekati v skladu z zakonsko določenimi pravili, ki urejajo, kdo lahko lobira, kako se to izvaja in katere informacije morajo biti posredovane javnosti in odločevalcem. Lobisti moramo delovati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi, ki vključujejo poštenost, integriteto in zavračanje koruptivnih praks. Lobiranje je usmerjeno v to, da se zakonodajalcem in drugim odločevalcem predstavijo mnenja, interesi in podatki, ki so ključni za oblikovanje uravnoteženih in informiranih javnih politik."
