Andreja Kutin
Na Agenciji RS za okolje so tradicionalno obeležili svetovna dneva meteorologije in voda, a ni bilo le slavnostno, strokovnjaki so predložili veliko opozoril, ki jih ne bi smeli preslišati predvsem odločevalci, če želimo živeti v bolj odporni državi.
Stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) Mojca Dolinar je najprej naštela rekorde v letu 2023: rekordni so bili povprečna temperatura zemeljskega površja, vsebnost toplogrednih plinov in dvig globalne ravni oceanov. Pri nas smo imeli kar dve rekordni leti zaporedoma - leto 2022 je bilo rekordno sušno, preteklo leto rekordno vodnato. Letos je bila že februarja v Sloveniji zabeležena suša, kakršna sicer pesti predvsem jug Evrope.
Na alarmantne ugotovitve iz prve ocene podnebnih tveganj za Evropo, ki jo je nedavno objavila Evropska agencija za okolje (EEA) in smo o njih poročali tudi v Večeru, je v nagovoru opozoril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl ter dodal, da smo danes dobro opremljeni za ukrepanje. Klimatolog Anže Medved pa je predstavil podnebne scenarije, po najslabšem nas do konca stoletja čaka segretje za šest stopinj Celzija, kar praktično pomeni podnebni zlom in je bistveno drugače od dviga dnevne temperature za šest stopinj, kot si mnogi predstavljajo. Dvig povprečja za šest stopinj bi pomenil za več kot mesec dodatnih dni s prekomerno, tropsko vročino. "Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav," je še dejal. "Najbolj bodo prizadeti prav višinski pasovi, v katerih so naša smučišča."
Na dogodku so strokovnjaki spregovorili tudi o hidrološkem stanju površinskih voda v letih 2022 in 2023. "Gre za hidrološko izstopajoči leti," je poudarila Maja Koprivšek iz Arsa in dodala, da je bilo minulo leto, ki so ga zaznamovale katastrofalne poplave, tretje najbolj vodnato od leta 1981, dosežen je bil tudi mesečni rekord od začetka meritev. Leto pred tem pa je na drugi strani minilo v znamenju sušnih razmer, kar se je odrazilo v nižji vodnatosti od povprečnih vrednosti. Velike razlike v vodnatosti rek lahko pričakujemo tudi v prihodnje, je izpostavila Koprivšek. Da so vremenski dogodki v omenjenih dveh letih vplivali tudi na nizke oziroma visoke zaloge podzemne vode, pa je poudaril vodja oddelka za hidrogeološke analize in modeliranje na Arsu Peter Frantar. Poleti leta 2022 je vode ponekod v Primorju praktično zmanjkalo.
