V Umarju pripravljajo pomladansko napoved gospodarskih gibanj, ki jo bodo vladi predstavili predvidoma v prvi polovici marca.
Tekoča rast bruto domačega proizvoda (BDP) je po danes objavljenih podatkih statističnega urada v zadnjem četrtletju 2025 nekoliko upočasnila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila rast na četrtletni ravni 0,4-odstotna, v dveh četrtletjih pred tem pa 0,9-odstotna. Medletna rast gospodarske dejavnosti pa je bila v zadnjih treh mesecih leta 2,0-odstotna.
V celem letu 2025 je gospodarska rast z 1,1 odstotka nekoliko presegla jesenska pričakovanja, ki so bila pri 0,8 odstotka, a je bila obenem nižja kot v letu 2024, ko je znašala 1,7 odstotka, so povzeli v Umarju.
Po padcu BDP v prvem trimesečju so od drugega lanskega četrtletja gospodarsko rast poganjale predvsem gradbene investicije, najbolj državne in infrastrukturne, ter trošenje gospodinjstev.
Gospodarska rast naj bi se v letošnjem in prihodnjem letu še okrepila
Gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila. Izvoz blaga je v celem letu stagniral in zaostal za rastjo tujega povpraševanja, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih ter prometu pa je upadla, so navedli.
Da se je BDP lani po prvi oceni statističnega urada povečal za 1,1 odstotka in s tem več od napovedi domačih in mednarodnih institucij, so izpostavili tudi v ministrstvu za finance.
Banka Slovenije: Gospodarska rast lani najnižja po letu 2020
Rast gospodarske aktivnosti se je lani nadalje upočasnila in bila najnižja po letu 2020, predvsem zaradi krčenja v začetku leta, so v odzivu na danes objavljeno prvo oceno statističnega urada izpostavili v Banki Slovenije. Letos pričakujejo okoli dvoodstotno rast.
Ohlajanje gospodarske rasti v preteklem letu je bilo v veliki meri posledica upada investicij v prvi polovici leta, so v Banki Slovenije navedli v sporočilu za javnost.
Ob vztrajno šibki rasti glavnih trgovinskih partneric, nizki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in povečani negotovosti glede trgovinskih politik so bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v povprečju leta zrasle za 4,1 odstotka, v drugi polovici leta okrepile predvsem investicije države.
"Negotovost v mednarodnem okolju je vplivala tudi na gospodinjstva. To se je odrazilo v gibanju zasebne potrošnje, ki je kljub vztrajanju na razmeroma visokih ravneh kazala precejšnjo nestanovitnost med četrtletji in v povprečju leta zrasla za 1,7 odstotka, kar je opazno počasneje od realnega razpoložljivega dohodka," so zapisali.
Lani gospodarsko rast pomembno spodbujala država
V takšnem okolju je lani gospodarsko rast po njihovih besedah pomembno spodbujala država, in sicer z 1,6-odstotno rastjo državne potrošnje in omenjeno pospešitvijo investicijskega cikla, vezanega na volilni cikel in koriščenje sredstev EU. To se je najbolj izrazito pokazalo v močnem okrevanju gradbene aktivnosti v drugem polletju.
Nasprotno so se zahtevne razmere v izvoznem delu gospodarstva zrcalile v letno nižji dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti (za 1,3 odstotka). Struktura gospodarske rasti se je odražala tudi na trgu dela, kjer je zaposlenost v zasebnem sektorju upadla, v sektorju država pa se krepila.
Podatki za lansko zadnje četrtletje kažejo na nadaljnjo, a nekoliko skromnejšo tekočo gospodarsko rast ob še vedno visoki negotovosti v izvozno usmerjenih dejavnostih. Bruto domači proizvod (BDP) se je tekoče povečal za 0,4 odstotka, medletno pa je dosegel dvoodstotno rast. S tem je tekoča rast domače gospodarske aktivnosti malenkost presegla povprečje evrskega območja, ki je bilo pri 0,3 odstotka.
Letos v banki pričakujejo okoli dvoodstotno rast BDP
Rast ob koncu leta je temeljila na domačem povpraševanju. Potrošnja gospodinjstev se je medletno okrepila za tri odstotke, k čemur je po navedbah Banke Slovenije najverjetneje deloma prispevalo tudi izplačilo obvezne božičnice.
Medletno se je okrepila rast državne potrošnje, in sicer na 3,8 odstotka. Prav tako so se okrepile investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju za 12 odstotkov večje kot pred letom dni.
Letos v banki pričakujejo okoli dvoodstotno rast BDP. "Pomemben dejavnik rasti bo ostala aktivnost države, neposredno prek naložb, podprtih s koriščenjem sredstev EU, ter posredno prek višanja izdatkov za plače in spodbujanja zasebne potrošnje. Z zmanjševanjem trgovinske negotovosti pričakujemo tudi nadaljnjo rast zasebnih investicij. Nasprotno bo izvozno povpraševanje še naprej zaostajalo za uvoznim, zato bo prispevek neto menjave s tujino letos ostal negativen," so napovedali.
V zadnjem lanskem četrtletju se je zasebna potrošnja na četrtletni ravni povečala za 3,0 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri storitvah. Višje so bile tudi investicije, ki so se četrtletno povečale za 13,2 odstotka, so poudarili.
Po napovedih domačih in mednarodnih institucij naj bi se gospodarska rast v letošnjem in prihodnjem letu še okrepila. Tako naj bi se po napovedih Evropske komisije po rasti BDP Slovenija letos uvrstila na osmo, prihodnje leto pa na četrto mesto med članicami EU, so še navedli v finančnem ministrstvu.
