V EU sta imeli najvišjo stopnjo tveganja revščine Latvija in Estonija, najnižjo pa Češka, so pred mednarodnim dnevom za izkoreninjenje revščine navedli statistiki.
Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji lani 0,6 odstotne točke višja kot leto prej. Najnižja je bila leta 2009 (11,3 odstotka), najvišja pa v letih 2013 in 2014 (14,5 odstotka), so zapisali na državnem statističnem uradu.
Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je v EU leta 2022 živelo 16,2 odstotka ali 71,9 milijona prebivalcev. O najvišjih stopnjah tveganja revščine so za leto 2023 poročale Latvija in Estonija (22,5 odstotka) ter Romunija (21,1 odstotka), medtem ko so bili deleži najnižji na Češkem (9,8 odstotka), Danskem (11,8 odstotka) in Irskem (12 odstotkov). Prag tveganja revščine je bil lani najvišji v Luksemburgu (1739 evrov) in najnižji na Slovaškem (534 evrov). Slovenija se je uvrstila na 12. mesto, prag je bil tako nižji v 15 članicah, višji pa v 11. Za enočlansko gospodinjstvo je bil sicer prag tveganja revščine lani 903 evre na mesec.
Tveganju socialne izključenosti je bilo lani izpostavljenih 13,7 odstotka ali 287.000 prebivalcev Slovenije. Med njimi jih je 264.000 živelo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. Resno materialno in socialno prikrajšanih jih je bilo 41.000. Ti si torej niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 elementov prikrajšanosti.
V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo jih je živelo 59.000, 10.000 pa jih je bilo izpostavljenih vsem trem oblikam socialne izključenosti, tako tveganju revščine kot resni materialni in socialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti gospodinjstva.
V Romuniji skoraj tretjina prebivalcev socialno izključenih
Tveganju socialne izključenosti je bilo v EU lani izpostavljenih 21,4 odstotka ali 94,6 milijona ljudi. Delež takih prebivalcev je bil največji v Romuniji (32 odstotkov). V Sloveniji je bil razmeroma nizek (13,7 odstotka), saj so nižjega izmerili le še na Češkem (12 odstotkov).
Med prebivalci Slovenije jih je 123.000 ali 6,8 odstotka dalj časa, torej v letu 2023 in vsaj še v dveh od treh predhodnih let živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je bila najnižja leta 2012 (6,1 odstotka) in najvišja leta 2014 (9,5 odstotka), od takrat pa počasi upada. Dolgotrajno tveganje revščine je bilo višje med ženskami (7,6 odstotka) kot med moškimi (5,9 odstotka), najbolj izpostavljeni pa so bili starejši od 65 let (14,2 odstotka). Nižjo stopnjo dolgotrajnega tveganja revščine kot Slovenija je imelo šest članic EU. Najnižja je bila na Madžarskem (štiri odstotke), najvišja pa na Hrvaškem (19,5 odstotka).
Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine, starimi najmanj 16 let, je bilo lani 22 odstotkov takih, ki so bile kljub nizkim dohodkom zelo zadovoljne s svojim življenjem. Toliko jih je namreč svoje zadovoljstvo z življenjem na splošno izrazilo z najvišjima ocenama 9 ali 10. Med osebami nad pragom tveganja revščine pa jih je bilo zelo zadovoljnih s svojim življenjem 11 odstotnih točk več.
Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine, starimi najmanj 16 let, jih je najnižje štiri ocene, torej od 0 do 4, izbralo devet odstotkov. Nad pragom tveganja revščine je bilo takšnih dva odstotka.
Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine z namenom, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje.
