Neverjetna Slovenjgradčanka Jadranka Smiljić bi rada postavila svetovni rekord. Skupaj s kvačkaricami iz različnih slovenskih krajev želi v dveh mesecih skvačkati 212 grbov slovenskih občin. To pomeni za vsako okoli 100 ur dela in približno 2,5 kilograma volne, kar znese približno 19 tisoč metrov. Potrudile se bodo, da se bodo s podvigom oziroma izzivom vse vpisale v Guinnessovo knjigo rekordov. Njen predlog je, da naredijo največji megalomanski slovenski kvačkarski izziv - ena država, 212 občin, 212 grbov, 212 kvačkaric in ena Slovenija. Prvič si ga je prikvačkala lani, ko sta skupaj z Anito Kac iz Dravograda postavili novi rekord v neprekinjenem kvačkanju, vztrajali sta kar 28 ur in pet minut.

Največji kvačkarski izziv

Smiljičeva se je grba slovenjgraške občine lotila že lani, ko je kvačkala za rekord. "Prišla sem do prvega kota, potem pa nisem vedela, kako naprej, zato sem se lotila drugih stvari, kot so odejice, kape, grb pa dokončala po maratonu kvačkanja. Oče Jezdimir, ki me je skupaj z mamo Bogdano ves čas projekta podpiral, mi je predlagal, naj skvačkam še grb občine Laško, od tam namreč prihajam. Takrat sem pomislila, zakaj pa ne za vse občine. Slovenija je zanimiva država, saj ima kar 212 občin, kar me vedno znova fascinira," povzame odločitev za projekt. Vsak grb ima svoje lastnosti in pomen, Slovenj Gradec denimo stolp s polkrožnimi vrati in napol dvignjeno dvižno mrežo, zato bo to vsej prej kot lahka naloga, a vsekakor izziv, dodaja. "Da lahko to skvačkaš, je pravzaprav že umetnost."

Jadranka Smiljić, po izobrazbi diplomirana inženirka računalništva in informatike, ima svoje podjetje SGeek - spletne rešitve, je sredi februarja že oblikovala spletno stran https://slovenija.kvacka.si, kjer je na voljo obrazec za prijavo na kvačkarski izziv. "Odziv na projekt Slovenija kvačka je zelo dober, prijavljenih je že okoli 150 žensk različnih starosti in poklicev. Navdušenje je tako veliko, da bi nekatere takoj začele delati. Prijave so odprte, dokler se jih ne bo zbralo vsaj 212. Načrt je tak, da bi imela vsaka zamenjavo, če zboli ali se poškoduje."

Kvačkanje ni le za stare babice

Kvačkarski izziv bo jeseni, kvačkale bi predvidoma dva meseca. Vsak grb bo velik 140 krat 180 centimetrov. Načrt je tak, da jih bodo skvačkale iz slovenske volne, ki jo izdeluje tovarna v Majšperku. Stroški izziva vključujejo material za izdelavo grba, organizacijo, izdelavo spletne strani, računalniško pripravo načrta grbov, promocijo in pridobivanje financ, koordinacijo vseh 212 kvačkaric in županov občin ... Za finančno pomoč bodo zaprosile vse župane, ki jim bodo grbe tudi podarile. Pred tem bi jih rade postavile na ogled v Mozirskem gaju. Jadranka je skvačkala tudi že slovenski grb. Podarila ga bo predsedniku države Borutu Pahorju. Želi si namreč, da bi bil častni pokrovitelj nacionalnega kvačkarskega izziva.

Projekta so se lotile tudi zato, ker želijo pokazati, da kvačkanje ni le domena starih babic. Tudi na izziv so se prijavile ženske različnih starosti, želijo si tudi kakšnega moškega. "To je novodobna joga, meditacija, sprostitev. Ko kvačkamo, je treba šteti zanke, zato potrebuješ mir in družina ima ta čas mir pred nami," razlaga Jadranka, ki izjemno rada kvačka in to dela z vsem srcem. Izpod njenih rok nastajajo torbice, kape, ponči, otroška oblačila, brezrokavniki, mandale, igrače ...

Njeni izdelki so prave umetnine. Kot pove, se je te obrti naučila sama ob posnetkih na youtubu. "Babica in mama sta kvačkali, a težko je to naučiti otroka. V mladih letih sem zelo rada šivala in izdelovala gobeline. Kvačkati sem začela šele pred osmimi leti, ko si je sin Kosta zaželel igračko z njemu drage risanke Bacek Jon. Nikjer je nisem mogla kupiti, zato sem se odločila, da mu ga izdelam sama," se spomni svojih začetkov. In kaj ji kvačkanje pomeni? "Sprostitev in tudi trening možganov. Ves čas moraš razmišljati, kaj delaš, saj vsi kvačkani vzorci temeljijo na pravilnem štetju."