Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so sporočili, da se bodo pritožili na vmesno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani. To je ugotovilo utemeljenost odškodninskega zahtevka Aleša Zalarja do države v zadevi Škrlec in tudi, da je bilo ravnanje KPK v neposredni vzročni zvezi s škodo, ki je nastala Zalarju. "Na komisiji spoštujemo vse pravnomočne odločitve sodišč," so zapisali na KPK. Ob tem pa poudarili, da omenjena sodba še ni pravnomočna in da se bodo nanjo pritožili.
Gre za odškodninsko tožbo nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja zoper državo zaradi postopka KPK v zadevi Škrlec. Zalar je od države zahteval 12.000 evrov in zamudne obresti. Okrajno sodišče v Ljubljani je vmesno sodbo izdalo 27. januarja, Zalar pa jo je prejel v ponedeljek. O višini škode sodišče še ni odločalo. "Z vmesno sodbo je sodišče ugotovilo, da je temelj odškodninskega zahtevka tožnika v celoti utemeljen. Ko bo vmesna sodba postala pravnomočna, sledi postopek ugotavljanja višine škode, o čemer bo sodišče nato izdalo še končno odločitev," je navedel Zalarjev odvetnik Anže Zalar iz odvetniške pisarne Senica.
Spomnimo, nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer sta se znašla na situ KPK in tudi pod drobnogledom tožilstva zaradi imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva leta 2012. Tožilstvo je Zalarju očitalo, da je leta 2012 tik pred iztekom svojega ministrskega mandata zlorabil položaj, ker je na predlog takratnega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja izdal odločbo o imenovanju Škrleca na omenjeno mesto, čeprav je vedel, da naj bi bil postopek izbire izpeljan nezakonito. Na vrhovnem državnem tožilstvu so namreč postopek imenovanja najprej vodili po postopku za imenovanje javnega uslužbenca, po pritožbi ene od prijavljenih pa so ga dokončali po postopku za dodelitev tožilca, kar je bilo po mnenju tožilstva nedopustno. Zalar in Fišer sta bila očitkov na prvi stopnji oproščena, nato pa je zadeva zastarala. KPK je aprila leta 2015 sporočila, da sta nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi postopka KPK vložila tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče je leta 2015 odpravilo ugotovitve KPK, vrhovno sodišče pa je leta 2016 odpravo ugotovitev potrdilo.
Zalar je zoper državo leta 2018 vložil odškodninsko tožbo zaradi duševnih bolečin, ki jih je utrpel v postopku s KPK.
Odvetnik Anže Zalar je dejal, da je nekdanji minister takšno sodbo pričakoval. "Sodišče je namreč ugotovilo, da je KPK ravnala očitno protipravno, ker ni upoštevala osnovnih postopkovnih pravil zakona o upravnem postopku ter ni spoštovala tožnikove pravice do izjave in sodelovanja v postopku. Sodišče je v sodbi večkrat izpostavilo, da je bilo ravnanje KPK arbitrarno in samovoljno. To ugotovitev pa je sprejelo prav na podlagi izpovedi zaslišanih oseb, ki so vodile sporni postopek na KPK," je navedel odvetnik.
Ob tem je dodal, da je bil med temi osebami tudi bivši pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je v relevantnem obdobju vodil KPK in ki ga je kasneje zamenjal Boris Štefanec. "Sodišče je izpostavilo, da zaradi učinkov, ki jih imajo v javnosti objave tega organa, samovoljna in arbitrarna ravnanja niso dopustna," je zapisal odvetnik.
Spomnil je, da je na te kršitve Aleš Zalar opozarjal ves čas sodnega postopka in tudi v svojih predhodnih predlogih za mirno rešitev spora, "ki pa jih je državno odvetništvo nerazumno in vztrajno zavračalo". Tožnik upa, da se državno odvetništvo te prakse ne bo poslužilo tudi v morebitnem ponovnem poskusu sklenitve poravnave v nadaljevanju tega postopka.
Na državnem odvetništvu so sodbo prejeli in jo še proučujejo. Ker postopek še ni pravnomočno zaključen, še ne morejo komentirati vsebine zadeve. Kot so še pojasnili, sodišče z vmesno sodbo odloči o tem, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Odločitev o njegovi višini pa odloži do njene pravnomočnosti, so navedli v odgovoru.
