Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v primeru nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani zaznala več korupcijskih tveganj, zato je vladi, ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za finance izdala priporočila za ustreznejše upravljanje teh tveganj in preprečevanje nastanka podobnih primerov v prihodnje. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi.
KPK je postopek začela po prijavi iz januarja 2024 z očitki o domnevnih nepravilnostih pravosodnega ministrstva pri nakupu stavbe za namene ureditve prostorov za sodišča ter očitki o vpletenosti stranke SD v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika. Po pregledu obsežne dokumentacije ter javno dostopnih podatkov je komisija ugotovila, da je bil postopek nakupa omenjene stavbe netransparenten in premalo skrben - negospodaren, brez ustrezne strokovne podlage.
Ni jasno, kdo je sploh odločal
Med drugim je ugotovila, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oziroma zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika transparentnosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu. Razvidno ni na primer, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti MP, povezane z nakupom stavbe, strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, finančno ministrstvo ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev. Sodišča so o nakupu stavbe, namenjene prav njim, izvedela šele iz medijev in podobno.
Skratka, praktično celoten postopek nakupa je bil obremenjen s korupcijskimi tveganji, zato je KPK "ključnim akterjem" izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem. Predvsem je vladi priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih. Ustanovi naj delovne skupine za večje projekte, ustrezno načrtuje časovnice projektov ter krepi notranje kontrole. KPK vladi tudi priporoča, da oblikuje in sprejme svoj načrt integritete, ministrstva pa naj v svojih že obstoječih načrtih integritete opredelijo vsa tveganja in ukrepe v zvezi z nakupom nepremičnin in drugim ravnanjem s stvarnim premoženjem.
Ker po veljavni zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, komisija pa lahko ugotavlja kršitve integritete le za to skupino, je ministrstvu za pravosodje dodatno priporočila, naj spremeni zakon tako, da tudi glavne tajnike oziroma generalne sekretarje strank uvrsti med uradne osebe. Ker tega zdaj ni, se KPK v konkretnem primeru ni mogla opredeliti do očitkov v povezavi z vlogo takratnega glavnega tajnika SD pri spornem poslu, so sporočili.
Še dve prijavi s hudimi očitki
Komisija je zaključila tudi z obravnavo povezane zadeve, potem ko je junija in decembra 2024 prejela prijavi, ki sta vsebovali očitke o nasprotjih interesov ter grožnjah, ponarejanju dokumentacije, oviranju državnih organov, šikaniranju in izsiljevanju na MP v zvezi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 za nakup stavbe na Litijski cesti. Ugotovila je, da prijavo že obravnava tudi računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila policiji in inšpektoratu za javni sektor.
