Ko je javno življenje praktično čez noč tudi v naši državi v celoti dokončno obstalo, je nezadržno širjenje epidemije s koronavirusom začelo skrbeti tudi tiste doslej bolj optimistično naravnane Slovence. Takšne nujne zelo stroge omejitve vseh stikov z drugimi občutke strahu, panike in zaskrbljenosti namreč močno povečajo, saj kot družabna bitja zato težko na hitro korenito spremenimo življenje ter sprejmemo dejstvo, da še nekaj časa ne bomo mogli videti svojih otrok, staršev, prijateljev, sosedov. Tako se celo korak pred virusom med ljudmi nezadržno širi tudi kolektivna tesnoba, ki je posledica soočanja z neznanim, negotovostjo ter občutkom, da nimamo nadzora nad situacijo. Z obema epidemijama bi se zato morali spopadati vzporedno, saj ena krepi drugo in obratno, zato smo priča vse pogostejšemu izločanju, nestrpnosti, šikaniranju obolelih, opozarja predstojnik Centra za pozitivno psihologijo Univerze na Primorskem Kristijan Musek Lešnik.
Sami, a ne osamljeni
Razmere so resnično izredne, zato so občutki žalosti, stresa, zmede ali jeze seveda povsem normalni, in čeprav v trenutni situaciji zagotovila oblasti "ne bodite anksiozni" morda ne pomirijo vseh, jih lahko poskusimo obvladati sami. "Čas, ki ga bomo preživeli v osami, ne pomeni izoliranosti od življenja. Nasprotno; v miru in tišini se rojevajo sijajne ideje! Ob nalogah in delovnih obveznostih izkoristimo ta čas še za branje, premišljevanje, širjenje vesti in zavesti, poslušajmo dobro glasbo, mislimo lepe misli in delimo prijazne besede. Dopisujmo si z dragimi, pokličimo koga, ki je sam, reciklirajmo nakit, igrajmo online igrice in glejmo Viasat History in Netflix. Vežbajmo tuje jezike in ohranjajmo miselno kondicijo ob križankah, kvizih, šahu, družabnih igrah. Pojdimo na zrak, v skrite kotičke narave. In pospravimo prenatrpane predale. Pomembno je, da vzpostavimo neko rutino; kdaj zajtrkujemo, kdaj opravljamo obveznosti od doma in doma, kdaj počnemo, kar nas veseli. To ni novodobna instant filozofija za samopomoč, ampak kovček preživetja. In ko bo vsega konec, bomo imeli čudovito, trapasto, nepozabno ter dolgo poletje!" nas k pozitivnemu in ustvarjalnemu razmišljanju ter sprejemanju razmer v teh dneh spodbuja pisateljica in kolumnistka Norma Bale.
Klic v sili
Ko je notranja stiska zelo huda, lahko pokličete na katero od naslednjih številk:
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Zadovoljni smo bolj zdravi
Ko je znana ameriška komičarka in voditeljica Ellen DeGeneres v eni zadnjih pogovornih oddaj izjavila, da zdravniki in Svetovna zdravstvena organizacija v teh dneh (samo)izolacije obvezno priporočajo ogled njenih oddaj, bi občinstvu, ki se je ob njeni domislici zabavalo, zlahka zatrdila, da se za spremembo sploh ne šali. Zadovoljni in sproščeni smo namreč dokazano bolj zdravi. Stres je namreč med najmočnejšimi zaviralci imunskega sistema, zlasti kadar je kroničen, deluje na imunost podobno škodljivo kot kronična vnetja. "A medtem ko je obvladovanje teh razmeroma težavno, je za obvladovanje stresa na voljo veliko načinov, ki jih vsak posameznik lahko učinkovito uporablja; med temi je zlasti učinkovita primerna fizična dejavnost.
Nasveti NIJZ za zmanjševanje občutka tesnobnosti
Poskušajmo ostati mirni in imejmo v mislih, da je to obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo.
Ohranjajmo socialne stike, kolikor je v trenutnih okoliščinah možno oziroma varno. Pri tem si pomagajmo z novimi tehnologijami, izogibajmo pa se tesnim stikom, predvsem druženju v večjih skupinah.
Ohranjajmo zdrav življenjski slog - zdravo se prehranjujmo, dovolj spimo, bodimo fizično aktivni (npr. sprehod, vadba doma …) in ne posegajmo po cigaretah, alkoholu in drugih drogah.
Če nimamo znakov bolezni, ne hodimo v zdravstvene ustanove.
Osredotočimo se na to, kar lahko nadziramo (osnovni higienski ukrepi, dnevna rutina).
Pridobimo čim več relevantnih informacij, ki nam bodo pomagale natančno oceniti tveganje in sprejeti razumne preventivne ukrepe.
Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo pridobivajmo iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO in mediji, ki te informacije povzemajo).
Zmanjšajmo izpostavljenost medijskim vsebinam, ki nas še dodatno vznemirjajo.
Za soočanje s trenutno situacijo uporabljajmo tiste veščine, s pomočjo katerih smo se že v preteklosti uspešno soočali z neprijetnimi življenjskimi situacijami in ki nam pomagajo obvladovati čustva.
Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. V skrbi za zdravje pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, ljudje s kroničnimi obolenji, starejši).
Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega. Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čim prej spet vrnilo v normalne tirnice.
