
Odgovor na vprašanje, ali bomo lahko pri obračunu omrežnine še vedno govorili o isti reformi kot doslej, bo ostal stvar interpretacij. A dejstvo je, da je Agencija za energijo popustila pod pritiski politike. Pa to ni toliko kritika agencije, kot je kritika politike, ki ji je uspelo regulatorja zvleči v notranjepolitični vrtinec.
Da bi razumeli, zakaj je možno podati takšno oceno, se je treba vrniti v sredino novembra, ko je predsednik vlade Robert Golob javno izrazil nezadovoljstvo nad reformo omrežnine. Kmalu je o tem razpravljala vlada, v zvezi z zadevo je bila sklicana še nujna seja državnozborskega odbora za infrastrukturo. "Tudi na tem področju je koalicija enotna, da bomo podprli vse sklepe tega odbora in pomagali pri njihovi izvršitvi," je povedal Golob, ki je novo metodologijo, ta je bila takrat v veljavi šele en mesec in dva tedna, označil za zastarelo. Hkrati je napovedal, kaj sledi, če agencija ne bi bila dovzetna za pozive politike: "Verjamem, da bo mogoče agencija zdaj končno prisluhnila, če pa ne, bo interventna zakonodaja tista, ki bo morala poseči na to področje."
Šlo je za jasen politični ultimat domnevno neodvisnemu regulatorju
Golob je tako dal jasno vedeti, da bo omrežninska reforma v obliki, v kateri je bila uvedena, tako ali drugače padla. Ali jo bo spremenil regulator sam ali pa bo politika poskrbela za nevtralizacijo njenih učinkov. Rezultat seje so bili sklepi, s katerimi so agencijo pozvali, da poseže v reformo, ki se je medtem že izvajala. Šlo je za jasen politični ultimat sicer domnevno neodvisnemu regulatorju.
V odzivu je agencija sicer vnovič na dolgo in široko utemeljevala razloge za sprejem določenih ukrepov, a je na koncu vseeno napovedala delno prilagoditev. Od sprejetih sklepov odbora so se štirje neposredno vsebinsko nanašali na ukrepe reforme, od teh bo agencija pri treh skušala priti naproti politiki. Tako "bodo razmislili" o znižanju tarife v najdražjem bloku naslednje leto, o morebitni spremembi obtežitvenega faktorja za presežno moč v primeru lastnikov sončnih elektrarn, novo bo tudi enoletno prehodno obdobje za vse poslovne odjemalce.
Seveda se učinki vsake reforme pokažejo komaj v praksi in vsega ni možno vnaprej predvideti, zato lahko tisti, ki je reformo uvedel, to čez čas prilagodi v skladu z novimi dognanji. A v tem primeru se ni zgodilo tako. Od začetka reforme nista minila še niti dva meseca, kaj šele cela ogrevalna sezona. Agencija popravkov reforme ni napovedala samovoljno, temveč je to bil njen odziv na zahteve politike. Za reformo omrežnine je bilo ves čas možno predvidevati, da bo šlo za politično zelo občutljivo zadevo. V želji po političnih točkah pa so agenciji pri tem zdaj obrnili hrbet tudi tisti, ki so pred tem podpirali reformo.
Agencija meni, da predlagane spremembe niso tako korenite, da bi posegle v bistvo reforme. A zadeva vseeno ni tako nedolžna. Še vedno namreč ni znano, ali bo oblast zadovoljna z izkazano pripravljenostjo agencije na prilagoditev ali bo kasneje zahtevala še več. Regulator pa je tako dal signal, da je kljub vsemu dovzeten za pritiske politike, in to že na samem začetku izvajanja reforme, ki bo poslej podvržena tudi presoji posebne skupine pod okriljem ministrstva in GZS. Medtem se je začelo obdobje visokih cen.