
O kandidatu za novega predsednika vlade, Janezu Janši, bo državni zbor (DZ) na tajnem glasovanju odločal danes. Za potrditev kandidat potrebuje večino glasov vseh poslancev. Stranke bodoče koalicije SDS, SMC, DeSUS in NSi skupaj tvorijo 48 poslanskih glasov, od teh je podporo Janši javno odrekel zgolj SMC-jev Jani Möderndorfer. Včeraj je to še posredno potrdil, ko je na vprašanje, ali strankarskemu izstopu Mira Cerarja sledi še njegov, odvrnil: "Najprej bom uporabil vsa sredstva, ki jih lahko, dokler sem poslanec." Na glasove poslancev bodočih koalicijskih partnerjev je minuli teden opomnil Janša, ko je dejal, da so bili podpisi podpore tudi del koalicijske pogodbe. Je pa takrat povedal še, da bodo šteli zgolj danes oddani glasovi.
Proti 32, a koliko glasov za?
Na 47 glasov lahko tako Janša z gotovostjo računa, nedvomno so pričakovani vsi glasovi SDS, NSi in Desusa ter devet SMC-jevih. Vodja poslanske skupine slednjih Franc Jurša je včeraj povedal: "Mi bomo jutri dali pet glasov za novega mandatarja." Podporo si lahko kandidat obeta še od poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti, Felice Žiže in Ferenca Horvátha. Računa lahko še na glasove SNS. Uradno sicer ni povsem jasno, ali na vse tri, a je to glede na pretekla podobna ravnanja teh pričakovati. Medtem ko je podporo napovedal poslanec Jani Ivanuša, je predsednik stranke Zmago Jelinčič dejal, da bo SNS konstruktivna opozicija. Ob tem še, da "bo vedno podpirala pozitivne rešitve za našo državo, ne glede na to, katera in kakšna vlada vodi državo".
Židan za sodelovanje v opoziciji
Predsednik SD Dejan Židan je bodoče koalicijske partnerje, SAB, LMŠ in Levico, povabil k sodelovanju: "Ni več časa, da si medsebojno podajamo žogico. Čas je, da naredimo nekaj, kar v marsikateri drugi državi, ki ima desno vlado na oblasti, ne uspe." Spomnil je, da so desne vlade znane tudi po tem, da "učinkovito delujejo znotraj opozicije tako, da je opozicija neenotna in s tem tudi nezmožna prevzeti oblast na naslednjih volitvah". Da bi se izognili temu, je k sodelovanju pozval Marjana Šarca, Luko Mesca in Alenko Bratušek, slednja se je včeraj odzvala s pozitivnim odgovorom. V pismu predsednike strank poziva, da se srečajo že v tem tednu. Za kakšno obliko sodelovanja gre, bo stvar dogovora, je povedal Židan. Bo pa to izziv tudi v luči tega, ker si bo vsaka izmed opozicijskih strank prizadevala za to, da bi bila najmočnejša. Židan o tem: "Tudi SD si želimo, da smo po naslednjih volitvah najmočnejša stranka na sredini in levici, ker mi vemo, da bi znali novo koalicijo voditi tako, da bi delovala štiri leta. Vendar je zelo pomembno, da to iskanje pozornosti ne pomeni neposrednega spopada med štirimi strankami opozicije. Ker od tega bo imela korist samo desna vlada." Na pobudo se je zvečer odzval tudi Šarec, ki jo pozdravlja, a opozarja: "Prosim le, da toliko počakamo, da tudi dejansko postanemo opozicija, sedanja opozicija pa vlada."
Šarec: Če Janša ne bi imel glasov, ne bi šel v to
Potrditev Janeza Janše kot mandatarja pričakujejo v LMŠ. Predsednik stranke in odhajajoči premier Marjan Šarec ne verjame, da bi Janša v nasprotnem primeru "šel v to zgodbo". Šarec je včeraj dejal, da ga za ravnanja svojih poslancev nič ne skrbi: "Naši poslanci bodo glasovali tako, kot smo rekli, bodo proti." Ob tem je dodal še: "Če pa ne zaupaš svojim poslancem, potem pa ne prevzameš glasovnic." Tako se je obregnil ob početje najverjetnejše opozicijske partnerice, SAB. Da ne bodo prevzeli glasovnic, so namreč napovedali pri Stranki Alenke Bratušek. Za to so se odločili po špekulacijah, da bi utegnil kdo od njihovih poslancev podpreti Janševo vlado. Namigovanj se želijo otresti tudi v bodoče, predvsem potencialnih namigov, da bi morebitne dodatne glasove Janši prispevali kateri od njihovih poslancev. Špekuliralo se je zlasti o Marku Bandelliju in Francu Kramarju.
Andraž Zorko, politični analitik
Cerarjev izstop iz stranke se analitiku javnega mnenja iz agencije Valicon Andražu Zorku zdi logična poteza, ki je sledila razvoju dogodkov v zadnjih dveh letih, je pojasnil za STA. Poteza bo med volivci levo od centra gotovo sprejeta z odobravanjem, a po oceni Zorka je Cerarjeva politična kariera končana. "Ne smemo pozabiti, kaj vse se je govorilo in pisalo o Cerarju zadnji dve leti. Na koncu je bil dežurni krivec za vse, kar je bilo narobe v tej državi. Goreča podpora iz 2014 se je obrnila v goreče nasprotovanje in kritiziranje," je spomnil. Za zdaj po Zorkovi oceni kaže, da Počivalšku lahko uspe na novo konsolidirati stranko. Opomnil je, da mu je uspelo prepričati devet poslancev od desetih, da glasujejo za novega predsednika vlade, navkljub obljubi iz leta 2018, ki jo je stranka dala s takratnim predsednikom. Prav tako mu je uspelo dobiti boljše pogoje sodelovanja kot v vladi Marjana Šarca; SMC namreč pripada vodenje štirih resorjev in državnega zbora. "Za zdaj kaže, da se za SMC stvari obračajo na bolje," je še dodal Zorko. Prepričan je tudi, da se bo stranka kmalu tudi preimenovala. "To bo pika na i, zaključek tranzicije, ki se je začela s tem, da je Počivalšek prevzel stranko in šel v desnosredinsko vlado ter da je odstopil njen ustanovni član," je še navedel Zorko. Če bo nova vlada obstala dve leti, ima SMC vse možnosti, da to preživi kot desnosredinska stranka, če bo uspešno zasedla prostor, ki ga je nekoč zasedal Gregor Virant, in bo uspela nagovoriti del volivcev, ki zavrača SDS, hkrati pa je distancirana tudi od leve sredine.