Državni zbor bo danes odločal o interpelaciji zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon, v ponedeljek pa se bo pred poslanci zagovarjala še notranja ministrica Tatjana Bobnar. Pobudnica prvih interpelacij v času vlade pod vodstvom Roberta Goloba je SDS, obe ministrici pa imata zagotovljeno podporo vseh treh koalicijskih strank in bosta navkljub očitkom iz opozicijskih vrst pričakovano ostali na položaju. Poleg poslancev SDS bodo obe interpelaciji po naših informacijah podprli tudi v poslanski skupini NSi, kjer prevladuje ocena, da to ne bo vplivalo na odnose med koalicijo in krščanskimi demokrati.
Kajzer, žica, Fotopub in muzej
Opozicija zunanji ministrici očita, da je zlorabila diplomatsko-konzularno mrežo za favoriziranje predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar, čeprav je šlo za dolgoletno prakso izvajanja volilnih opravil na veleposlaništvih in konzulatih v tujini. SDS prav tako meni, da je ministrica kršila zakon o zunanjih zadevah v primeru odpoklica veleposlanika v Washingtonu Toneta Kajzerja, češ da se o zamenjavi ni posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Spomnimo, da je Kajzer zunanji ministrici ob njenem telefonskem klicu prvi omenil, da jo v državnem zboru čaka interpelacija. Pred tem je veleposlanik iz krogov SDS mimo pooblastil poslal zaupno diplomatsko depešo predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši, ki je vsebino dokumenta nato javno objavil na twitterju. Koalicija meni, da gre pri interpelaciji zoper Tanjo Fajon za preusmerjanje pozornosti, ministrica pa zatrjuje, da je v primeru Kajzer ravnala zakonito, saj da je veleposlanik kršil posebne obveznosti diplomata.
Na račun notranje ministrice Tatjane Bobnar letijo očitki o zlorabi položaja in nedoslednega izvajanja zakonov v povezavi z odstranjevanjem ograje na južni meji s Hrvaško, čeprav je več kot sto kilometrov žičnate ograje v tajnosti umaknila že prejšnja Janševa vlada, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil Aleš Hojs. SDS v interpelaciji očita ministrici tudi opustitev dolžnostnega ravnanja pri zbiranju informacij in zaščiti dokaznega gradiva v aferi Fotopub, ki je imela v javnosti močan odmev zaradi domnevnih spolnih zlorab. Ministrica pravi, da gre za neutemeljene očitke, ki temeljijo na izkrivljenih dejstvih. Poleg omenjenih interpelacij zoper zunanjo in notranjo ministrico bi se po napovedih NSi pred poslanci lahko kmalu zagovarjala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko, ki zagovarja združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije v nov javni zavod. Krščanski demokrati menijo, da gre pri tem za norčevanje iz slovenske osamosvojitve, do predloga kulturnega ministrstva pa se mora opredeliti še vlada.
NSi kot podružnica politik SDS
Politolog Alem Maksuti napoveduje, da interpelacije lahko povzročijo škodo koaliciji le, če se bodo ministri predolgo spuščali v diskurz, ki ga zagovarja politična desnica. "Glede na to, da koalicija vendarle ni tako usklajena, se zna zgoditi, da bodo izgubljali energijo po nepotrebnem, namesto da bi v parlamentu polemizirali z minimalnim naporom," meni Maksuti, ki ocenjuje, da interpelacije temeljijo na napačnih predpostavkah. "Opozicija je ujeta onkraj realnosti in legitimizira diskurz, na katerega stavi svoje politično preživetje. Vsebine interpelacij nimajo povezave s slovensko realnostjo, zato je vse usmerjeno v nabiranje političnih točk in mobilizacijo volivcev v luči prihajajočih referendumov. NSi še vedno naseda na diskurz SDS in to ostaja edini možni komunikacijski okvir za to stranko. Krščanski demokrati so postali podružnica politik SDS in največja tragedija opozicije je, da zunaj tega nima kaj ponuditi. Slovenija v tem kontekstu ostaja brez alternative, kar ni dobro niti za državo niti za parlamentarno demokracijo," je komentiral Alem Maksuti.
