Imeli smo najtoplejši junij vseh časov, kar pomeni, da so se zelo ogrele vse vode. Če pogledate Jadransko morje, so bile temperature vode 27 stopinj Celzija že na začetku poletja. To pomeni, da je bilo v zraku bistveno več vlage kot sicer. Tako je vročina nad Evropo naredila ogromno vlage, zato tak padavinski dogodek, ki bi prej sicer bil bolj 'benigen', ob takšni količini vlage, ki ves čas doteka v sistem, logično daje bistveno več vode kot prej - in imamo bistveno bolj intenzivno poplavo že zaradi tega, ker je vlage več," pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj razlog silnosti nedavnih poplav v Evropi. Ob tem pa je tu še splet nekaj naključij, da se to zgodi na območju, ki je relativno nižinsko in kjer se lahko veliko vode steče s hribov in ne more odteči.

Prisluhniti opozorilom meteorologov

Zakaj toliko smrtnih žrtev, je uganka tudi za Lučko Kajfež Bogataj, saj so meteorologi opozarjali na nevarnost poplav. "Enostavno prenizka stopnja ozaveščenosti. Smo bolj zaprti, več za računalnikom in imamo občutek, da nam narava nič ne more. Pa še kako nam lahko. Ta del je čisto človeški in kaže na to, da ne vremena ne podnebnih sprememb ljudje ne jemljejo resno. Pa bi morali. To je najbolj kruta lekcija, ki pa verjetno tudi pri nas ne bi bila kaj dosti drugačna. Kolegi meteorologi so dobri in ne dajejo lažnih opozoril. Skoraj vsak med nami ima mobilni telefon, lahko vidimo radarsko sliko, spremljamo opozorila. Ljudje pa tega ne jemljejo resno, ne gredo na varno. Vzemite opozorila resno, poziva. "Premoženja ne bomo nikoli mogli rešiti, življenje pa."

Podcenjevalni odnos do podnebnih sprememb je odnos do vremena, do podnebja, do narave in posledično neresno jemanje opozoril. "Videti je, da izkušnje nimamo. Morda bodo ti ljudje v Nemčiji sedaj vedno delovali drugače. Človek se v 21. stoletju vpraša, ali se res ne moremo nečemu izogniti in ali moramo res nekaj na svoji koži najprej doživeti, da to potem resno vzamemo. To je žalostno. Kot kaže, se je tudi na to področje prenesel skepticizem ljudi. Tako kot je korona polna nekih zarot ali misli, kaj pa meni virus more, so tudi tu zagotovo vzporednice," razmišlja.

Ne samo poplave, vročinski valovi so tihi ubijalci

Poplave so jasen znak podnebnih sprememb in človeškega vpliva na podnebje. "​Čeprav le ene poplave ne moremo pripisati podnebnim spremembam, pa je, če gledamo niz dogodkov v zadnjih 30 letih, jasno, da je bistveno večja verjetnost za ekstreme zaradi podnebnih sprememb."

Kajfeževa pravi tudi, da smo že toliko vplivali na podnebje, da se moramo takšnih dogodkov navaditi. "Pa ne samo poplav. Vročinski valovi v Evropi, če gledamo zadnjih 30 let, so bili največji tihi ubijalci. Leta 2003 je bilo v Evropi 68 tisoč mrtvih v enem poletju. Vsako leto gredo te številke v Evropi v tisoče, v Sloveniji pa tudi v desetine. To je nekaj, kar že imamo, pa ne poudarjamo veliko, sploh letos ne, ko je covid. Vsak dan slišimo, koliko ljudi je umrlo zaradi covida, zaradi vremenskih razmer pa je konec poletja narejena statistika. Je pa res, da so poplave bolj spektakularne, da se tu bolj vidita moč narave in njena rušilna sila."

Enako bi lahko poplave prizadele Slovenijo, v preteklosti so jo že. Kajfeževa poudarja, da imamo v Sloveniji izdelane poplavne karte, ampak tam se vseeno "zida, potem pa vijemo roke". In dodaja: "Eno najboljših orodij za preprečevanje škod je prostorsko načrtovanje, ki bi moralo te naravne danosti, če kdaj, potem zdaj dosledno upoštevati. Mi smo že brez podnebnih sprememb zelo vremensko ranljivi, zaradi reliefa in poselitve, ki je do neke mere napačna. Jasno je, da bo le še slabše." Pa tudi, da imamo v Sloveniji premalo vzgoje, kako ravnati ob naravnih nesrečah.

Kruta priložnost za drugačen odnos do podnebnih sprememb

Narava ne pozna meja in v boju proti podnebnim spremembam morajo države sodelovalno strniti vrste. Katastrofalne poplave v Avstriji, Nemčiji in Belgiji bi lahko ta boj potisnile bolj v ospredje, tudi zeleni plan okrevanja, ki je v sprejemanju. "Morda se bodo države, ki so se sedaj bolj odločale, da bodo vlagale v obnovljive vire, premislile in bodo raje vlagale v protiklimatske zaščite. Novembra bo v Glasgowu mednarodna svetovna konferenca o podnebnih spremembah, kjer se mora svet dogovoriti, kako bomo upravljali s pariškim sporazumom, ali je to dokument, ki ga bomo izvajali ali ne. Dogodek bo v Evropi in spomin na poplave bo še živ. Mogoče bo to pogajalska moč Evrope, ki bo lahko pokazala in rekla, glejte, kaj se nam dogaja. Recimo, da bi se lahko nekaj dobrega izcimilo iz te godlje."

Takšni pojavi niso najbolj značilni za poletje

Vremensko dogajanje, ki sicer nikakor ni bilo tako izjemno, da bi ga lahko primerjali s tistim na zahodu Nemčije ali na severu Avstrije, je po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča posledica višinskega ciklonskega jedra, ki se nad Jadranom in delom Balkana zadržuje te dni. "Zato nad Alpami prevladuje severna do severovzhodna smer višinskih vetrov in ti vetrovi proti Alpam prinašajo vlažen zrak. Ker je poletje in je zračna masa topla, je v njej toliko več vlage. Takšni pojavi sicer niso najbolj značilni za poletje, a kadar se pojavijo, imamo vselej težave zaradi neurij," razlaga Gregorčič. Doda, da so sicer takšne situacije bolj značilne za zimsko polovico leta, ko so temperature nižje in je tudi vsebnost vode v zraku manjša, morebitni nalivi pa manj neugodni. "Značilnost konvektivnih neurij je, da zajamejo relativno majhna območja, a so tam intenzivna," še pravi Gregorčič in med pogoji, ki morajo biti za to izpolnjeni, omenja veliko vlažnost zraka v spodnjih slojih in prisilno dviganje ob gorskih pregradah, pri čemer zadostujejo tudi tudi že Pohorje ali zasavski hribi, ker se zrak ob dviganju dodatno labilizira, zato se nalivi najbolj intenzivno prožijo tam, kjer se je zrak prisiljen dvigati.

Kot zanimivost - ta isti vremenski proces je bil odgovoren tudi za minule poplave na Siciliji, njegova posledica je bilo tudi včerajšnje nestanovitno vreme z nalivi in nevihtami. "Gre za vrtinec premera približno 1500 kilometrov, ki je bil sredi minulega tedna nad Srednjo in Zahodno Evropo, kjer je povzročal velike težave, v noči s petka na soboto pa se je premestil na južno stran Alp in se je zdaj umestil nad Jadranom in Balkanom," še pojasnjuje Gregorčič. Doda, da lahko umirjanje razmer pričakujemo že danes, obeta pa se nam teden umirjenega poletnega vremena brez hude vročine s temperaturami od 25 do 29 stopinj Cezija, šele proti koncu tedna se zna vročina nekoliko stopnjevati.