Miha Dajčman
Pregovorno največji štajerski praznik bodo znova praznovali na številnih prizoriščih. Največje martinovanje bo znova v Mariboru, kjer pričakujejo več kot deset tisoč obiskovalcev, letos se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek, 12. novembra, ko bodo na Trgu Leona Štuklja predstavili slovenska mlada vina. Na martinovo se v Evropi na različne načine spominjamo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi ta skril revščino. V Sloveniji in na Hrvaškem ga praznujemo kot praznik vina. Trenutek, ko je mošt postal vino, je v zadnjem obdobju le še del igranih predstav, saj se ob vedno bolj zgodnjih trgatvah dogaja, da je vino bistro že nekaj tednov pred 11. novembrom. Vinogradniki so za martinovo nekoč z dobro obloženo mizo in prvim kozarcem vina praznovali zaključek dela v vinogradu in kletarjenja, sedaj je to za večje vinarje predvsem delovni dan.
Bolj delaven praznik kot nekoč
Družina Valdhuber iz Svečine dneve pred martinovim preživlja na svojem posestvu, kjer bodo gostom na že rezervirane mize servirali Martinove pojedine. "Postregli bomo račjo pašteto z jurkinim prelivom, bučno juho, Martinov krožnik s tradicionalnimi račjimi bedrci, rdečim zeljem, mlinci in pečenim jabolkom, sladica bodo kostanjevi štruklji," predstavi njihovo ponudbo Dijana Valdhuber. V nedeljo in ponedeljek bodo na Trgu Leona Štuklja. Dijana Valdhuber pravi, da martinovo zanje predstavlja predvsem veliko dela: "Praznik je v pričakovanju mladega vina izgubil pomen. Tudi trgatve so zgodnejše kot pred desetimi leti, ko je bil prav Martin tisti, ki je mošt spremenil v vino. Vseeno pa je prav, da ohranjamo tradicijo slovenskega praznika. Na mizi zagotovo morajo biti raca ali goska, mlinci, rdeče zelje in popečeno jabolko ter seveda kozarec mladega vina."
Letnik kakovostno in količinsko dober
Letnik 2018 je v celotni kmetijski pridelavi količinsko dober. Tudi kakovost po prvih ocenah ne zaostaja. "Imeli smo veliko vlage. Predvsem vinski trti je zadostna količina padavin in sonca dobro dela. Trta je dobro obrodila, ker pa je imela dovolj vlage, je razvila dovolj listne mase, kar pomeni, da je letnik tudi kakovosten. Dovolj listne mase lahko prehrani tudi velike količine grozdja, zato je ob obilni letini lahko tudi kakovost visoka," razlaga Simona Hauptman iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. A vse je odvisno od kletarja, opozarja Hauptmanova.
Zaradi zgodnje trgatve so na trgu že prisotna vina letnika 2018. K temu je pripomogel tudi povečan trend povpraševanja po mladih vinih. Na Štajerskem področju je k temu pripomoglo tudi povezovanje vinarjev pod blagovno znamko Pubec. "Gre za presežek. Zelo vesela sem, da zgodba po štirih letih živi. Kot strokovna institucija smo pristopili k projektu, vinarje spodbudili k sodelovanju, postavili smo temelje kakovosti, kakšno naj bo mlado vino. Čestitke vinarjem, ki držijo skupaj, saj se pivci navajajo na nov trend," razlaga Hauptmanova, ki opaža rast kakovosti in tržne vrednosti mladih vin.
To leto je bilo za pridelovalce grozdja muhasto. "V začetku vegetacije je bilo veliko padavin, marsikje je peronospora vzela nekaj pridelka," pravi Simona Hauptman. Med tržnimi vinogradniki in tistimi, ki se z vinarjenjem ukvarjajo ljubiteljsko, zato nastajajo vedno večje razlike: "Skrb tistega, ki od tega živi, je drugačna od tistega, za katerega je to dopolnilna dejavnost ali ljubiteljstvo. Presežki v količini pridelka so pri večjih vinarjih visoki," pravi Hauptmanova. Kako bo to vplivalo na tržno vrednost vina, je težko oceniti: "Ponudba bo seveda povečana. Povpraševanje pa zaradi tega ne bo skokovito naraslo. Cene je težko oceniti." Rešitev za rast kmetijskega gospodarstva je v spodbujanju domačih potrošnikov, da kupujejo domače: "Pripadni moramo biti lokalnim pridelovalcem in podjetnikom," meni Hauptmanova.
