Prvak SDS Janez Janša in poslanec Franc Breznik sta pred dnevi na svojih Twitter profilih objavila fotografijo "žrtev komunizma". Slednji je ob tem zapisal: "Od 9.5.1941 je Titova vojska takole 'osvobodila' 680.000 prebivalcev Jugoslavije.V spomin vsem žrtvam Yu komunizma#Tezno#maj1945" Predsednik SDS pa je taisto fotografijo "namenil" stranki evropskih socialistov PES in jim očital, da je to zapuščina rdeče zvezde v Sloveniji, ki jo zagovarjajo oziroma ščitijo. In vse skupaj označil za sramoto.
Kmalu zatem se je izkazalo, da sta oba politika objavila fotografijo, ki nima zveze s povojnimi poboji v našem prostoru. Bloger Roni Kordiš Had je na svojem blogu razkril, da sta Janša in Breznik "fotografijo ukradla" s tega naslova, na katerem so prikazana množična grobišča Judov. "Ko laž ponoviš stokrat ... Postane resnica. In njuni sledilci so jima aplavdirali ob tem ponarejanju zgodovine," je zapisal Had.
Kako pa lahko spletni uporabnik sploh pride do tovrstnih ugotovitev? Kako ugotoviti, da politiki z objavo določenih fotografij manipulirajo oziroma zavajajo javnost za nabiranje poceni političnih točk?
Poleg orodja Google images (iskalnik Googla po fotografijah) imajo spletni uporabniki oziroma volilci na voljo tudi storitev Tin Eye. V konkretnem primeru morate najprej kopirati naslov fotografije, ki jo je na svojem Twitter profilu objavil Janez Janša. Potem ta naslov "prilepite" v iskalnik, ki ga ponuja Tin Eye, da vam prikaže vse zadetke. Da najdete izvorno objavo fotografije, si morate vzeti še približno petnajst minut časa. Pomembni elementi, da politika ujamete na laži oziroma da izbrskate izvor objavljene vsebine, so: naslov, na katerem je bila objavljena izvorna fotografija, ima najverjetneje najstarejši datum, naslov se velikokrat zaključuje z domeno.org ali.edu (blogi so izključeni), fotografija ima največjo resolucijo, pri poobjavah (tudi na blogih) se morda navaja avtorstvo fotografije ...
Skratka, s spletnimi orodji, kakršen je tudi Tin Eye, lahko državljani in tudi novinarji brez težav in na hitro preverite, ali so politiki zaupanja vredne osebnosti, ki ne zavajajo, ki objavljajo resnične informacije in ki se po trumpovsko torej ne poslužujejo t. i. fake news. Orodje je prav tako primerno za politike, da bi lahko prevzeli odgovornost za javno objavljeno besedo.