Kako se je pravo spremenilo v šestih desetletjih? Ko je bilo mariborsko pravniško društvo v nekem drugem družbenem okviru v nastajanju, še ni bilo poplave pravnih mnenj vseh o vsem, sodnikov in odvetnikov pa ne v trimestnih, štirimestnih številkah. Danes je digitalizacijo srečalo tudi pravo, tipsko tožbo pa zna napisati umetna inteligenca. Stopnja sprememb tudi v pravu je zelo hitra, predvsem zaradi tehnologije. "Mislim, da imamo zato danes vsi pravniki na svetu podobne probleme," je ocenil odvetnik dr. Miha Šošić. Tehnologija pomaga prek prepisov, elektronskih spisov ..., kot zagovornik v kazenskih zadevah v dobi recimo kriptiranih sporočil pa tudi masovno zbiranih dokazov pa je Šošić do tehnologije tudi skeptičen. Pravo kot sredstvo urejanja družbenih razmerij tehnologija spreminja, je opozoril in se vprašal, kakšni bodo problemi pravnikov čez 60 let. "Zelo drugačni," mu je jasno.

Vendar pa etična pravila se ne bi smela spreminjati, k temu pravi dr. Šime Ivanjko. Po njegovem bodo pravniki tudi v bodočnosti, a z bistveno višjim nivojem razumevanja človeka, ne samo pravnih pravil. Pravo (prisile) da je treba počlovečiti, prizemljiti, je položil na srce mlajšim generacijam, "ker je grobo in mi tudi postajamo grobi", prisila pa ne naredi dobrega človeka, "in zato imamo toliko predpisov", vendar pa "pravnik ne more narediti boljše družbe". Ivanjko si predstavlja prihodnjega pravnika kot svetovalca, misleca (to bi bilo idealno stanje), novodobnega duhovnika v elitnem poklicu, ki se ga ljudje ne bodo bali. Umetna inteligenca mu bo odvzela administriranje, konkurenca pravniku birokratu UI že je in bo še bolj, morda bo ta poklic spremenila celo najbolj od vseh, je razmišljal Ivanjko. Državo pa bi iz družbenih odnosov umaknil: "Naša naloga je, da branimo človeka pred državo." UI je fantastična stvar po mnenju najstarejšega za omizjem, a le pod pogojem, da uporabnik snov zelo dobro pozna in zna recimo ChatGPT postaviti prava vprašanja.  

Vedno več je pravil, vse je treba zapisati, in za to ne moremo vedno kriviti Evropske unije, pa poudarja dr. Rajko Knez. Varstvo okolja, s katerim se Knez že leta specialistično ukvarja, je po njegovem celo najbolj regulirano sploh. Pridružila se mu je še ena strokovnjakinja za evropsko pravo, dr. Janja Hojnik, češ, kaj je družbi, da ne moremo več delovati po desetih (božjih) zapovedih. A že recimo samo zaradi rojevanja novih in novih platform pravniki pišejo nova in nova pravila. In če smo Slovenci udomačili evropski pravni red, kako bomo, številčno majhni in vedno manj ozko specializirani, dohajali Evropo? Težko. O nemoči ali moči pravnikov danes pa takole. "Tam, kjer smo v vlogi omejiteljev oblasti, imamo pravniki zelo veliko moč," je poudaril dr. Knez in mislil seveda na ustavno sodišče, katerega član je. Če državni zbor naredi napako, jo še vedno lahko popravi, prav tako, ko se zmoti vlada, ustavno sodišče pa, ko enkrat odloči, ne more več nazaj, odločbe ustavnega sodišča so dokončne in velikokrat vplivajo neposredno na medčloveške odnose, je razmišljal. Moti ga, da je neredko treba odločati hitro, prehitro o zadevah, o katerih se morda (še) premalo ve. Misli, da je prihodnost v (bolj) specializiranih sodiščih s še več podpornega osebja, in to tudi tehniškega, za pomoč sodnikom, živeti pa da bi generalno vsi morali bolj asketsko in racionalno. Digitalizacija je seveda tudi pravniku podpora, "ne bi pa nas smela zapeljati".   

Debata ni mogla zaobiti tradicionalne slovenske discipline, to je nezaupanja sodiščem. Ali je kritika na tem mestu upravičena in kako zvišati zaupanje v iskanje resnice, je zanimalo moderatorja. Dobil je preveč predvidljiv odgovor odvetnika dr. Šošića. K temu, "da se sodiščem ne zaupa zadostno", je po Šošićevi oceni privedlo tudi medijsko poročanje v kazenskih zadevah. Na tej točki je vse medije zmetal v en koš, češ v medijih je vse ekscesno, terja se obsodba takoj, spremljanje sodnih postopkov je populistično. Po drugi strani pa bi po njegovem sodstvo lahko bilo v kontaktu z javnostjo bolj pojasnjevalno.