JEK 2: Maja bodo poskusili drugič. Zakaj je Kumrova izjava dvignila prah?

"Strateški cilj skupine je, da JEK 2 začne obratovati do leta 2035," je konec januarja povedal poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar, ki je takrat javnosti predstavil načrtovano časovnico izvedbe projekta. Ta med drugim predvideva izvedbo razpisa za izbor dobavitelja leta 2025 in podpis pogodbe z izbranim dobaviteljem sredi leta 2027. V družbi predvidevajo, da bi lahko sredi leta 2030 že imeli pravnomočno gradbeno dovoljenje, nakar bi sledila petletna gradnja. Vse to pa bi se lahko zgodilo samo ob enem pogoju, je takrat izpostavil Levičar, in sicer če bi vsi potrebni postopki odslej tekli neprekinjeno. A kot kaže, se je začelo zatikati že na začetku-v fazi objave pobude za državni prostorski načrt.  

Omenjeno pobudo so že ob koncu mandata prejšnje vlade s takratnega ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovca poslali na takratno ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Kot so septembra lani na MOP pojasnili za Večer, so na ministrstvo za infrastrukturo podali pripombe na pregledano gradivo in da se bo postopek pričel, ko bo pobuda usklajena med obema ministrstvoma.

Levičar je v zvezi s tem na januarski tiskovni konferenci v odgovoru na vprašanje N1 pojasnjeval, da je šlo za vprašanje idejnih rešitev za JEK 2, ki bi morale biti k pobudi dodane kot priloga in ne kot del osnovnega dokumenta, kot so sami storili. Pobuda je bila tako vrnjena Gen energiji kot investitorju, kjer pripravljajo ustrezno dopolnitev. Kot pojasnjujejo v družbi, bodo z izvajalcem, ki pripravlja idejne rešitve, vlogo zaključili maja, ko jo bodo vnovič posredovali pristojnemu ministrstvu.

Kumrova izjava dvignila prah 

"Obenem vodimo intenziven dialog s potencialnimi dobavitelji, na osnovi katerih pridobivamo pomembne informacije o tehničnih, ekonomskih in poslovnih lastnostih projekta. Nadaljujemo z aktivnostmi za raziskavo lokacije. Prav tako potekajo aktivnosti glede priprave presoje vplivov na okolje ter vsebin, povezanih z jedrsko zakonodajo oziroma licenciranjem po zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti," še pojasnjujejo v Gen energiji, ki jo vodi Dejan Paravan.  

Kot smo že poročali, se za gradnjo JEK 2 poleg ameriškega Westinghousa, ki je zgradil tudi obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem, zanimata še francoska družba Framatome in korejska korporacija KHNP.

Precej prahu pa je v zvezi z JEK 2 dvignil nedavni intervju ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra na N1, v katerem je med drugim povedal, da ni nič narobe, če se časovnica za JEK 2 zamakne. Sledili so burni odzivi iz opozicijskih vrst. Vrtovec, danes opozicijski poslanec NSi, je tako že sklical sejo državnozborske komisije za nadzor javnih financ, ki ji predseduje, na kateri bodo razpravljali o domnevnem zavlačevanju postopkov za gradnjo JEK 2. V prejšnjem mandatu je ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Vrtovca izdalo tudi energetsko dovoljenje za JEK 2. Predsednik SDS Janez Janša pa je Kumrovo izjavo označil kot izjavo za kazenski pregon in odškodninsko odgovornost vlade.  

Seršenova: Dopolnitev vloge ni zavlačevanje  

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen pojasnjuje, da pri postopku umeščanja JEK 2 v prostor ne gre za zavlačevanje: "Vloga, ki je bila poslana tik pred iztekom prejšnjega mandata, je bila nepopolna. Zaradi tega jo je potrebno dopolniti, kar pa ni zavlačevanje."  

Slovenija mora po opozorilih energetske stroke odločitev sprejeti čim prej tudi zaradi načrtovanega izhoda iz premoga leta 2033, saj v trenutnem energetskem miksu Slovenije Termoelektrarna Šoštanj proizvede približno tretjino vse električne energije v državi. Tudi Levičar je januarja opozarjal, da zaradi tega Sloveniji grozi več kot 60-odstotna uvozna odvisnost do leta 2035.  

Ko bo prišel čas za odločitev glede JEK 2, bo ta nedvomno tudi odvisna od tega, kaj se bo do takrat dogajalo na področju razvoja novih tehnologij, kot so na primer tudi mali modularni reaktorji (SMR), pravi Seršenova, sicer tudi vodja neformalne jedrske koordinacije, v kateri so poleg predstavnikov pristojnih ministrstev tudi predstavniki Gen energije in drugih organizacij, povezanih z jedrsko energijo: "Gre za dolgoročni jedrski program, ki ne predvideva samo postavitve novega velikega jedrskega bloka tretje generacije, temveč upošteva tudi možnost novih jedrskih tehnologij, med katere se uvrščajo tudi mali modularni reaktorji (SMR). Ko se bomo odločali o dolgoročnem jedrskem programu v državi, bomo morali pretehtati vse in narediti tudi analizo smiselnosti uporabe SMR v Sloveniji." 

Pred odločitvijo za največjo investicijo v samostojni Sloveniji je potrebno soglasje 

Pri tem Seršenova dodaja, da to ne vpliva na sam postopek v zvezi z JEK 2, ki je že v teku. Vladne stranke so se glede JEK 2 med drugim v koalicijski pogodbi obvezale, da bodo o tem državljani odločili na referendumu, vlada pa bo spoštovala njihovo odločitev. V zvezi z referendumom je predsednik vlade Robert Golob že povedal, da bi ga morali izvesti ob koncu tega ali v začetku naslednjega mandata vlade. Pri tem ima marsikdo pomislek, če je smotrno izvesti referendum eno leto pred volitvami, ko bo politično ozračje najbolj razgreto.

"Gre za največjo investicijo v samostojni Sloveniji, za katero moramo doseči širši kompromis na politični ravni, preden bomo ljudi na referendumu vprašali, kaj o tem menijo. Moramo tudi točno vedeti, o čem bomo odločali na referendumu. In če bomo pri tem imeli neko širšo politično soglasje, potem to ne bo stvar predvolilnih bojev za en mandat … zato s tega vidika ni relevantno, če bi bil referendum pred volitvami. V vsakem primeru pa pričakujem, da bo politika poenotena, ko bomo prišli do točke, ko bomo imeli vse odgovore in jasno sliko, o čem bomo na referendumu odločali. A zaenkrat še nimamo vseh informacij. Javnost bo pred odločanjem želela vedeti, koliko nas bo to stalo, kdo bo to zgradil, kako dolgo bo potekala gradnja, pa tudi-ali smo sposobni nasloviti vse izzive, ki pridejo s takim projektom," še pove Seršenova.