Šele februarske javnomnenjske raziskave bodo dale pravo sliko, kako je "rušilni ponedeljek" vplival na razpoloženje volivcev. A iz dosedanjih raziskav (pol lanskega leta in letošnji januar) je mogoče napovedati - če se vpliv odstopa Marjana Šarca ne bo bistveno odrazil v odstotkih podpore -, da predčasne volitve ne bi prinesle bistvenih sprememb. Morebitna nova Šarčeva vlada bi bila znova na robu parlamentarne večine, edina razlika s predčasnimi volitvami iz leta 2018 pa bi bila, da bi bila LMŠ zmagovalka volitev, iz parlamenta pa bi odšle SMC, SAB in SNS. Te stranke so po volitvah leta 2018 obvladovale kar 19 poslanskih mest.

Dnevnik: verjamejo Šarcu in za volitve
Agencija Ninamedia je za Dnevnik opravila manjšo javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da je bil premier Marjan Šarec prepričljiv z navedenimi razlogi za odstop (54,3 odstotka), hkrati pa so presodili tudi, da so predčasne volitve najbolj primerna rešitev (60,5 odstotka). Petina (19,4) sodi, da bi moral Šarec sestaviti drugačno koalicijo, desetina (9,7 odstotka) pa, da naj vlado sestavi drug mandatar.