Čeprav stavka zdravnikov traja od 15. januarja, se to na dostopnosti storitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec do preklica soglasij za nadurno delo ni bistveno poznalo. Z umikom soglasij večine zdravnikov, ki zdaj delamo le do 48 ur tedensko, kot nam predpisujejo slovenska zakonodaja, evropska direktiva in ugotovitve Ustavnega sodišča, pa je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec organizirano omejeno število ur na deloviščih. Zdravnikov je premalo, da bi lahko opravili vse predvidene obravnave in posege. To dejstvo je še toliko bolj problematično v perifernih bolnišnicah, kot je naša.
Na pediatriji je tako v marcu odpadlo skupaj 59 % specialističnih obravnav, 50% nenujnih bolnišničnih obravnav. Na področju ginekologije je odpadlo 43 % dispanzernih in 71 % subspecialističnih obravnav, 69 % obravnav v dnevni bolnišnici in 33% operativnih posegov. Na področju ortopedije je v obdobju od 15. januarja do 7. marca 2024 odpadlo 53,5 % operacij in 27,3% ambulantnih pregledov. Na oddelku splošne in abdominalne kirurgije je bilo opravljenih 50% manj operacij in ambulantnih pregledov. Kirurška operativna kapaciteta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se je zmanjšala iz 6 do 7 na 3 do 4 operacijske dvorane, kar pomeni zmanjšanje na 45 do 60 % maksimalne zmožnosti. Slednje lahko primerjamo s stanjem v obdobju epidemije.
Tako, kot je danes ogroženo javno zdravstvo, se niti starejši zdravniki ne spomnijo. Člani in nečlani Fidesa smo si enotni, da toliko laži in zavajanja o zdravništvu še ni bilo. Pozornost se preusmerja s slabimi nameni in ker vsaka laž pusti sledi, to vsak dan občutimo. Govorijo nam o Hipokratovi zaprisegi, ki jo mi ob predanem delu z bolniki dobesedno živimo vsak dan. Oči javnosti so uprte v našo stavko, ki je odraz dolgoletnih nemogočih razmer in pogojev za delo. Če bi nam politiki prisluhnili, bi spoznali, v kakšnem stanju je naše javno zdravstvo v resnici, bili bi zaskrbljeni in iskreno pripravljeni najti rešitve.
Celoten sistem javnega zdravstva je doslej deloval le zaradi pripravljenosti zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja na prekomerno nadurno delo. Ko je pred dvema letoma začela veljati evropska direktiva in tudi za nas predpisala normalen delovnik 40+8, smo v korist javnega zdravstva in naših pacientov podpisali soglasja za delo preko delovnika, ki nam ga predpisujejo slovenska zakonodaja, evropska direktiva in ugotovitve ustavnega sodišča. Tu se bije plat zvona. Ampak naši politiki, kot da tega ne slišijo. Morda jim bo umik soglasij odprl oči, da bodo spoznali, v kakšnem stanju je naše javno zdravstvo v resnici.
Seznam podpisnikov (lastnoročni podpisi hranjeni na SB Slovenj Gradec):
Helena Šavc, Urša Lužovec, Tina Bizjak, Silvestra Kašnik Čas, Branka Verdnik Golob, Marijan Lužnik, Nadja Kukovič, Sabina Čas, Ana Ranc, Katja Juvan, Vasja Kašnik, Andreja Vačovnik Voler, Stanislav Ovnič, Ivo Bricman, Miran Sagmeister, Tjaž Ocepek, Teodor Hafner, Žan Mavc, Jan Planinc, Miha Založnik, Miran Jeromel, Sašo Rainer, Krasimir Todorović, Zala Tovšak, Miloš Vrhovec, Špela Vušnik, Narisa Čazimi, Igor Košutič, Metka Verovnik Pavše, Adam Matjaž, Jasna Uranjek, Rok Popič, Darja Kasnik, Ajda Kovačič, Nina Zadravec, Anna Weigel Leskiewicz, Uroš Valcl, Sašo Bilić, Silva Zupančič, Branka Verdnik Golob, Silvestra Kašnik Čas, Zala Čas, Irena Umek Bricman, Eva Mori, Gregor Sekavčnik, Špela Meden, Nace Robač, Sergeja Kozar, Urška Marković, Marija Jesenko, Andreja Cokan Vujkovac, Maja Pušnik Vrčkovnik, Frosina Krstanoska, Zoran Krstanoski, Tina Kašnik, Boris Košuta, Katja Carli, Rožej Barbara, Pawel Leskiewicz, Gal Kranjc, Gregor Kunst, Stanislav Serušnik, Jure Kovač Myint, Aljoša Škapin, Andreja Valcl, Urška Vučina, Mihaela Slemnik, Anja Potočnik, Anita Kušej Jošt, Natalija Krajnc, Eva Miler Mojškerc, Boris Pospihalj, Irena Piltaver Vajdec, Ljuba Gangl Žvikart
V primerjavi s tujino je pri nas veliko premalo zdravnikov, na kar opozarjamo že vrsto let. Pri tem pa nihče ne objavi podatkov, da je poklic zdravnika tisti, ki ima eno najkrajših življenjskih dob. Prav gotovo je to eden najbolj stresnih poklicev in brez ustrezne ureditve razmer, tudi fleksibilnega plačnega sistema, ki bo naslovil specifike zdravstva, bo vedno manj zdravnikov pripravljenih sprejemati takšne pogoje dela, ob odrekanju časa za družino, na račun svojega zdravja in tudi krajše pričakovane življenjske dobe.
Za rešitev si bo treba najprej priznati, da imamo resen problem, ki ga lahko rešimo le z vzpostavitvijo normalnih pogojev dela v javnem zdravstvu, za zdravnike in ostale sodelavce, da bomo lahko normalno delali. K sreči je danes večina slovenskih zdravnikov ZA javno zdravstvo, ker nam je humanost prioriteta in velika vrednota. Če pa se bo nadaljevalo sprenevedanje in klevetanje slovenskega zdravništva, ki že desetletja z nadurnim delom javno zdravstvo drži pokonci in na visokem strokovnem nivoju, bo verjetno vedno manj tistih, ki bodo verjeli v sistem javnega zdravstva v Sloveniji.
Zavlačevanje vlade je zato nesprejemljivo in vedno bolj je jasno, da si rešitve za javno zdravstvo v resnici ne želi in da je sama tista, ki bolnikom jemlje pravico do primernega zdravljenja.
