V Šanghaju na Kitajskem so postavili dvorano z "zimskimi radostmi". Jug Kitajske ni ravno zimski raj in očitno si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi bili vsi prebivalci enakopravnejši pri možnosti uživanja zime. V dvorani je zimska temperatura, ki omogoča, da sneg ne skopni, tam je smučišče, sicer ne vem, kako dolgo, je gondolska žičnica, pingvini v nekakšni ledeni ograji, skratka mešanica združljivih in nezdružljivih vsebin, ki spominjajo na zimo in mraz. Predstavljam si, kako otroci uživajo, ko se prvič srečajo s snegom, ali pa drugi, ki znajo smučati in to lahko počnejo v domačem okolju. Zagotovo je to tudi dober posel, najbrž ne manjka ljudi, ki so pripravljeni za to plačati, vsaj na posnetkih, ki sem jih videl, je bila skoraj gneča. Krasno, dobra ponudba, potencial za zimski turizem tudi poleti, finančna donosnost zagotovljena – na vse to bi najbrž lahko pomislili.
Slovenija ni dežela brez zime, čeprav so slednje zadnje čase bolj kilave, a vseeno nam ni treba daleč, da lahko vsaj nekoliko zadostimo našim željam po snegu in snežnim radostim. Saj ni treba samo smučati (kar je postalo za mnoge cenovno povsem nedosegljivo), tudi sankanje, hoja po snegu in še kaj lahko zadostuje in nam polepša dan. A človek je že tako odtujen od narave, da bi si želel tudi poleti imeti zimo, in to smo sposobni narediti. Vsaj v omejeni obliki. Zakaj torej ne?! Pred leti so o tem že bile ideje tudi pri nas. Pa ne gre samo za sneg in smučanje, podobno je pri drugih stvareh: sveže sadje in zelenjava sredi zime, pripeljani s povsem drugega konca sveta – zakaj pa ne, če lahko?! Za kopanje v topli vodi za zdaj še vedno poskrbi narava v toplicah, vsaj tu nam ni treba kazati, kaj je človeštvo sposobno narediti.
A žal nas je tak način razmišljanja pripeljal do sem, kjer smo, ko je postalo skoraj edino merilo za to, ali se česa lotimo ali ne, ali imamo denar in znanje za to. Ne glede na posledice. A življenje ni pravično in tudi posledice večinoma čutijo tisti, ki so za današnji svet še najmanj krivi, in tisti, ki so najrevnejši in zato tudi nimajo skoraj nobene moči pri odločanju. Pa tudi, če bi jo imeli – "svetal" zgled obilja zahodne civilizacije je tako močan, da si želijo tudi oni doseči prav to. Najbrž le redki pomislijo, da je že za vse, ki to že imamo, premalo vsega na Zemlji, če pa bi vsaj približno toliko dobili tudi vsi tisti, ki so daleč zadaj, bi se sistem podrl. Pa jim lahko to pomanjkanje vizije zamerimo? Če je še sami nimamo ali pa jo premore le nekaj najbolj ozaveščenih? Kajti tudi mi, v Sloveniji, smo delček tistih, ki porabijo preveč. Naj mi oprostijo vsi, ki komaj shajajo iz meseca v mesec, govorim pač o družbi kot celoti.
