"Morda pa bomo enkrat spet doživeli, da bo začelo snežiti 'na suho' na zmrznjena tla in da bo sneg suh in ga bo nosil mrzel severovzhodnik in se bo potem zjasnilo in bo pritisnil mraz, pa tudi če ne bo -20, bili bi čisto zadovoljni z -10 in sončnim dnevom ter suho snežno odejo na tleh …"
Tole se mi je zapisalo v zadnjem lanskem prispevku – in zdaj imamo prav to, kot da bi me vreme uslišalo! Snežiti je začelo na suho, brez prejšnjega dežja in razpravljanja o tem, ali bo dež prešel v sneg in kdaj, do katere nadmorske višine, pa koliko ga bo kje zapadlo … Enostavno – vedeli smo, da ko bo začelo leteti z neba, bo to sneg, naj mi Primorci oprostijo, ker jih takole ignoriram. A tudi tam je v torek marsikje snežilo, brez vsaj malo beline na tleh so ostali le ob morju in na Goriškem. Lahko bi se zmrdovali, da je bilo snega bolj malo, a ni čisto res.
Ponekod ga je kar nametalo, tudi okoli 30 centimetrov v delih Notranjske in Kočevskega. Milimetri in centimetri, o njih smo se učili že v osnovni šoli. Pri meteorologiji pa milimetre uporabljamo za količino padavin, centimetre pa za snežno odejo. In centimetre z nekaj toplote spremenimo v milimetre, v vodni ekvivalent snega. Ne bom povedal nič novega, poznamo suh in moker sneg, lahko je svež ali star, lahko pomrznjen, trd, mehak … Odvisno, po katerem kriteriju ga ločimo. Svež, suh sneg je verjetno tisti, ki nam je najbolj všeč. Ni prepojen z vodo, če ga gazimo, se nam ne prijemlje toliko na čevlje in obleko in ostanemo bolj suhi. Lažje hodimo po njem, najlepše je po njem smučati, tudi ko ga odstranjujemo z dvorišča ali avta, se ravno ne pretegnemo. A ima eno slabo lastnost, težko naredimo kepo iz njega. In sneženega moža tudi, kar je morda najpomembneje, kadar otroci nabirajo svoje snežne izkušnje.
Spomnim se otroštva, ko smo iz snega valili velike kepe, iz njih delali obzidje, bunkerje in se nato kepali iz enega v drugega. V pršiču to ne gre. Potem ko so se kepe strdile, smo rezbarili glave ali kakšne čudne oblike. Saj poznate gradove kralja Matjaža v Črni na Koroškem? Nekaj podobnega smo se šli. Tudi če smo se domov vrnili s premočenimi rokavicami, pa sneg je šel tudi za škornje in mokre so bile tudi noge, saj smo vztrajali, dokler je le šlo, dokler nas ni začelo preveč zebsti. Sneg je lahko predmet znanstvenega proučevanja in igre, tudi umetniškega ustvarjanja ali izživljanja našega domišljijskega ustvarjanja. Le vse manj priložnosti nam zima daje za to. Poleg vseh ostalih vlog, ki jih ima sneg v našem podnebju in naravi, smo prikrajšani tudi za to. No, kakor kdo, če tega nikoli ne izkusiš, ne veš, kaj zamujaš. Sicer pa tudi v krajih, kjer snega sploh ne poznajo, živijo srečni ljudje. Sneg res ni nekaj, kar bi potrebovali za svojo srečo. Lep pa je vseeno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
