Kaj je pretiravanje? Kakor za koga – zame bi bilo pretiravanje, če bi poskusil s smučmi skočiti že na dvajsetmetrski skakalnici, kar je za Petra Prevca toliko kot nič. Pretiravanje je voziti se sam v velikem cestnem terenskem vozilu, ki porabi toliko goriva, da bi se z manjšim avtom lahko peljal še enkrat dlje. Pretiravanje je, vsaj za nas, Evropejce, ko pred tekočimi stopnicami v ZDA stoji oseba, ki vsakega posebej opozori, naj pazi na svoj korak, kako bo stopil na tekoče stopnice. Ali pa, ko na lestvi, ki jo kupiš v trgovini, piše, da je uporaba nevarna, saj lahko z lestve padeš. Pretiravanje pa je tudi strašenje pred močnimi nevihtami, nalivi, močnim vetrom – hopla, ali je to res? Kakor za koga. Nekateri so (ste) mnenja, da smo začeli meteorologi s tem pretiravati.
Ampak večinoma se taki komentarji pojavijo v situacijah, ko si opozorila sledijo precej pogosto, kot je bilo, recimo, lani poleti, ko smo imeli res veliko takih pojavov. In ko enkrat preživimo ali doživimo (lahko le od daleč in sami nimamo škode, odnese pa cesto nekje na Koroškem) en tak izjemen dogodek, se nam zdi, da so vsa naslednja opozorila, ko ni tako hudo, pretiravanje. Ampak, a je to res? V bistvu je težko biti dosleden in korekten, težko se je že odločiti, katera situacija je zrela za opozorilo in katera ne. So mejni primeri, ko ne izdamo opozorila, pa se izkaže, da ne bi naredili velike napake, če bi ga. In obratno.
Skušamo biti objektivni. Postavili smo si meteorološko smiselne meje za opozorila. Na primer: če pade v pol ure več kor 25 mm dežja, je to količina, ki lahko povzroči težave z meteorno vodo. Če veter v notranjosti Slovenije, ki je dokaj zatišna dežela, preseže hitrost 70 km/h, že lahko povzroči škodo ali druge nevšečnosti, kot so vetrolom, poruši kakšen rastlinjak ali zruši delovni oder, ki je odet v zaščitne ponjave. Za Primorsko je seveda ta kriterij odločno prenizek, saj je tam okolje "navajeno" na bistveno višje hitrosti. Ampak to ne velja za morje – če tam pihne tramontana s hitrostjo 70 km/h, lahko naredi precejšnjo zmedo in škodo. Skratka, ko naše napovedi kažejo na možnost, da bodo preseženi pragovi meteoroloških parametrov (enega ali več), izdamo opozorilo. Seveda pa, ker napoved ni stoodstotna, je včasih vetra ali padavin ali … manj, kot smo napovedali, in morda opozorilo izzveni nekoliko v prazno.
Posledice intenzivnih meteoroloških pojavov pa so odvisne tudi od drugih okoliščin. Če se silna voda zlije nad ravnino, bodo precej manjše, kot če se isto zgodi nad ozkimi dolinami, kjer padavinska voda pridrvi v dolino po strmih pobočjih. Veter, ki bi na odprtem ne povzročal toliko težav, se v ozkih dolinah, če so orientirane v smeri vetra, okrepi in lahko preseže kritične vrednosti. In kot vedno, opozorila je treba razumeti v kontekstu ostalih okoliščin. In eno opozorilo ni enako drugemu po pričakovanju posledic.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
