Slovenija bo morala po besedah premierja Roberta Goloba izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo.
Scenarij do junijskega vrha Nata
"Seveda morajo biti prej," je premier ob prihodu na vrh EU v Bruslju odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija proračunske izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišala pred letom 2030, kot načrtuje trenutno. O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je še prezgodaj govoriti, je dejal. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil.
Premier je sicer še na neformalnem srečanju voditeljev EU v začetku februarja v Bruslju dejal, da vlada ne razmišlja o spremembi načrta, v skladu s katerim bo Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka zvišala do leta 2030. Po podatkih obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
Krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic EU bo sicer namenjen tudi ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije, ki predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, s katerim bo za naložbe članic v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Celotni načrt, ki vključuje še omejeno sprostitev proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.
Za slovensko in evropsko industrijo
Golob je v odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila predvidena posojila, poudaril, da se bodo morale članice zanesti predvsem na lastne vire. "Moja naloga je, da najdemo najbolj učinkovito pot, kako bomo ta denar, lastni denar, ki ga bomo namenjali za obrambo, varnost in odpornost, najbolj učinkovito naložili," je poudaril.
Po njegovem mnenju bi bilo najbolj učinkovito, da bi sredstva izkoristili za vzpostavitev slovenske, predvsem pa evropske industrije. Vlagati pa jih je treba v zmogljivosti za dvojno, civilno in vojaško rabo, je poudaril.
"Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo, in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi," je povedal premier. Ob tem je pozdravil možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kot je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Pripravljeni podpreti nemški predlog
Slovenija je po po Golobovih besedah pripravljena podpreti tudi nemški predlog za dolgoročnejše odstopanje od javnofinančnih pravil. "Če bi Nemčija dejansko prišla s spremembo fiskalnih pravil za neko daljše obdobje - omenja se celo desetletno - bomo takšen predlog podprli, vse ostalo so v tem trenutku špekulacije," je Golob povedal ob prihodu na izredno zasedanje Evropskega sveta.
Predsedniki vlad in držav članic unije o krepitvi obrambnih zmogljivosti in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo razpravljajo, potem ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa močno spremenile svojo zunanjo politiko, vključno z odnosom do Evrope. Iz Washingtona prihajajo vse glasnejši pozivi, da bo morala Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost.
