Vida Božičko
V Portorožu so se zbrali predstavniki slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij. Govorijo o dosežkih, o preteklem letu, ki je bilo polno pretresov, in o izzivih, ki jih prinaša prihodnost.
Da so kmetijska podjetja dobro preživela koronakrizo, je v pozdravnem nagovoru dejal Janez Rebec iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: "V najhujših časih smo dobavljali nemoteno, bili smo osrednja hrbtenica oskrbe. In sistem se ni zrušil." A Rebec se boji, da je pred nami še druga kriza, ki bo bistveno hujša. Cene surovin namreč rastejo tako, kot niso še nikoli. Je pa po njegovih besedah bilo preteklo leto tudi za kaj dobro: "Nekatera podjetja so prodrla z novimi zgodbami in uvedle nove pristope."
Da je živilska industrija trden steber slovenskega gospodarstva in da mora tako tudi ostati, so se strinjali tudi ostali govorci. Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je poudaril, da je kriza pokazala pomen samooskrbe in čim krajše prehranjevalne verige. Ukrepi so bili dobri, so še prepričani predstavniki kmetijskih podjetij, a da je ključno, kaj bo, ko ukrepov več ne bo.
Zbrane je pozdravil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič. Izredne razmere zaradi epidemije so po njegovem opozorile na izzive zagotavljanja varne in kakovostne hrane, ki je sicer pred prioritetami ministrstva. Pri tem je izpostavil strategijo Od vil do vilic, ki bo vključevala tudi ukrepe za boj proti goljufijam s hrano, obenem pa bo ključno sodelovanje celotne agro-živilske verige.
Tudi živilska podjetja se zavedajo, da bo obdobje po covidu drugačno. Potrebno se bo usmeriti v zeleno, digitalno in trajnostno. Eni glavnih izzivov so tako kadri, skrajšane dobavne verige in izzivi z embalažo.
