
Židan odstopil z mesta predsednika DZ
Dejan Židan je po današnji izvolitvi novega premierja Janeza Janše odstopil z mesta predsednika DZ. Kot je pojasnil pred poslanci, je to storil zato, "ker novi, porajajoči se koaliciji ne želim biti v napoto". Mesto predsednika DZ bo po kadrovskem razrezu koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS namreč pripadlo SMC.
Židan je napoved svojega odstopa že pred dnevi pospremil z oceno, da je korektno, da odstopi, saj je nastala neka druga politična večina, ki mora imeti svojega predsednika DZ. Tej novi koaliciji je danes v obrazložitvi svojega odstopa zaželel "modrosti pri sprejemanju odločitev v dobrobit Slovenije in vseh njenih ljudi".
Ugotavljal je, da v letu in pol ni bi bilo mogoče narediti vsega želenega, med dosežki pa je izpostavil sprejetje zakona o državnem zboru in obnovo male parlamentarne dvorane. Poudaril je tudi pomen mednarodne dejavnost DZ in opomnil, da so mednarodni stiki še posebej pomembni sedaj, ko se Slovenija pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Obžaloval je, da nekaterih stvari niso uspeli dokončati. Med njimi je izpostavil sprejem etičnega kodeksa.
Z Židanovim odstopom se je DZ že seznanil, do nastopa novega predsednika pa bo zakonodajni organ vodil njegov podpredsednik, poslanec DeSUS Branko Simonovič, ki se je Židanu med drugim zahvalil za sledenje poslovniku DZ in glajenje sporov.
Kdaj bo nova koalicija predlagala kandidata za predsednika DZ, še ni povsem jasno. To bi po nekaterih informacijah utegnil postati aktualni vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, česar pa poslanec v današnji izjavi še ni želel razkriti. Najverjetneje bodo v SMC glede kandidatov za ministre in predsednika DZ odločali na izvršnem odboru stranke.

Janša doslej sedel v šestih vladah, od tega je dve vodil
Janez Janša ima dolgo politično zgodovino. V kar štirih vladah je bil minister za obrambo, tudi v osamosvojitveni Demosovi vladi, ko je postavljal slovenski obrambni sistem. Z današnjo potrditvijo za mandatarja pa je že tretjič postal predsednik vlade.
1990-1992
Maja 1990 je postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Bil je ena ključnih osebnosti v vojni za samostojno Slovenijo. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska oziroma obrambni sistem, s katerim se je Slovenija leta 1991 v osamosvojitveni vojni ubranila pred agresijo JLA.
1992-1993 in 1993-1994
Obrambni resor je vodil tudi v dveh vladah Janeza Drnovška, in sicer v letih 1992-1993 v 2. slovenski vladi in od 1993-1994 v 3. slovenski vladi.
Marca 1994 ga je na predlog Drnovška DZ razrešil, in sicer zaradi afere Depala vas, v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ki je svoj mandat sicer končala leta 1997.
2000
Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi vladi Andreja Bajuka, ki je trajala le nekaj mesecev - od junija do novembra 2000.
2004-2008
Vlado, ki je v obdobju izjemne gospodarske rasti edina končala celoten mandat, je oblikoval s SLS, DeSUS in NSi. Kot premier je v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU, vodil Evropski svet, Slovenija je v njegovem mandatu uspešno prevzela evro.
Zaradi nakupa oklepnikov finske Patrie leta 2006 pa je nad njim obvisela senca očitkov o podkupninah pri 278 milijonov evrov vrednem poslu. Sojenje se je začelo jeseni 2011, tik pred prvimi predčasnimi volitvami v zgodovini Slovenije, Janša pa je prepričan, da je šlo za umetno sproženo afero, s katero naj bi mu nasprotniki preprečili zmago na prihodnjih volitvah. Po sprva obsodilni sodbi, zaradi katere je moral leta 2014 v zapor, in njeni poznejši razveljavitvi, je primer leta 2015 zastaral.
2012-2013
Vlado je februarja 2012 sestavil kot predsednik na volitvah drugouvrščene SDS, po tistem, ko to ni uspelo predsedniku zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću. Koalicijo so sestavile stranke SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS.
Vlada je zaradi krize uvedla vrsto nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, nastal je zloglasni zujf (zakon za uravnoteženje javnih financ). Vlada je sicer zdržala zgolj dobro leto dni, saj so Janšo zaradi očitkov KPK o nepojasnjenem izvoru dela premoženja koalicijski partnerji z izjemo NSi zapustili.
2020
Janšo je DZ potrdil za mandatarja nove, 14. vlade. Koalicijo, ki bo oblikovala novo ministrsko ekipo, bodo sestavljale stranke SDS, SMC, DeSUS in NSi. Med programskimi cilji je v predstavitvi kandidature izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada, med vidnejšimi cilji koalicijske pogodbe pa so še uvedba naborniškega sistema, več denarja za občine, nekatere ugodnosti za družine in zakonska ureditev dolgotrajne oskrbe.

Izvolitev Janše v koaliciji pospremili z odobravanjem, v opoziciji z napovedjo ostre, a konstruktivne drže
Izvolitev prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade so predstavniki koalicije po pričakovanjih sprejeli z odobravanjem. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je tako med drugim ocenil, da je z današnjim dnem "konec politične nestabilnosti v Sloveniji". V opoziciji medtem napovedujejo konstruktivno, a tudi ostro opozicijsko držo.
Izvolitev Janše je po mnenju Počivalška dobra novica za vse tiste, ki si želijo stabilnega vodstva in operativne vlade. V SMC so mandatarja podprli, ker verjamejo, da je treba nasloviti pomembne izzive. "Želimo priti do strpnega sodelovanja, ki bo usmerjeno v razvoj, v socialni del in v trajnostno naravnano Slovenijo," je poudaril.
Naslednji korak SMC je oblikovanje kompetentne ekipe, nato pa tudi njena izvolitev kot dela 14. slovenske vlade. "Želimo si takoj začeti z delom. Verjamem, da ne rabimo pripravniške dobe, ker nas situacija sili, da začnemo čim prej izvajati ukrepe, za katere smo se dogovorili," je pojasnil. Počivalšek verjame, da bo sodelovanje potekalo na temeljih, za katere so se dogovorili, in če bo tako, bo SMC stabilen in ustvarjalen člen te vlade.
Po oceni vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše je bilo glasov podpore Janši za mandatarja celo nekoliko več, kot je pričakoval. "Doseženi rezultat je kar soliden," je poudaril. Glede na dodatne glasove podpore je videti, da bodo nekateri poslanci vladi tudi pomagali, tako da Jurša računa na trdno vlado.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po seji ugotavljal, da je Janša prejel trden mandat za sestavo vlade. Je pa napovedal, da bo Levica ostra opozicija, s pogledom v naslednjo vlado, ki bo bolj razvojno in socialno naravnana.
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je poudarila, da so v stranki "ostali zvesti svojim načelom, svojim obljubam volivcem". Nameravajo pa v stranki po njenih besedah biti konstruktivna opozicija, saj je določene stvari v državi treba narediti, ne glede na to, kdo vodi vlado.
SMC bodo zadnje kombinacije dorekli danes ali v sredo
Prvak SNS Zmago Jelinčič izida glasovanja posebej ni komentiral, prav tako ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je tudi on prispeval glas podpore Janši.
Predlog ministrske ekipe je sicer pričakovati nekje do konca tedna. Imena nekaterih kandidatov so sicer že pricurljala v javnost, a končnega seznama še ni, saj jih morajo pred tem potrditi organi strank.
V SDS in DeSUS niso želeli pojasniti, kdaj bodo kandidate potrjevali na organih strank, bo pa to predvidoma enkrat v tem tednu, izvršilni odbor SDS naj bi po nekaterih neuradnih informacijah zasedal v četrtek.
Jurša je sicer v izjavi za medije dejal, da glede predvidene ministrske ekipe ne pričakuje sprememb. Vodenje kmetijskega ministrstva naj bi tako nadaljevala predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, na mestu ministra za zdravje pa v DeSUS vidijo Tomaža Gantarja. Stranki naj bi sicer pripadlo tudi vodenje novega urada za demografijo, ki ga napovedujejo v novi koaliciji. Jurša ocenjuje, da bodo v kratkem imeli tudi kandidata za ta položaj.
V SMC bodo po besedah Počivalška zadnje kombinacije dorekli danes ali v sredo, izvršilni odbor pa se bo s kandidati, ki naj bi prevzeli funkcije, najverjetneje seznanil v sredo. Prav tako bodo najverjetneje v sredo tudi že posredovali predlog kandidata za predsednika DZ. Na vprašanje, ali bo to vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, ki se ga je v minulih dneh najpogosteje omenjalo kot možnega kandidata, ni želel odgovoriti neposredno. Na vprašanje, ali to ni že javna skrivnost, pa je vendarle odgovoril pritrdilno.
V NSi pa bodo o ministrskih kandidatih odločali na dopisni seji izvršilnega odbora, imena naj bi bila prav tako znana v sredo. Vodja poslanske skupine Jožef Horvat je danes že dejal, da je kadrovski razrez za ministre skoraj zaključen, ni pa še popoln.
"Deli, deli, deli in vladaj"
Pred tajnim glasovanjem o kandidatu za novega mandatarja Janezu Janši so poslanci kar nekaj ur namenili razpravi o Janševi ustreznosti za ta položaj. Medtem ko so poslanci prihodnje opozicije kritični do njegovega preteklega delovanja, ga zlasti v SDS vidijo kot povezovalnega in vključujočega politika

Janši med prvimi čestitala Orban in Weber
Iz Evrope prihajajo čestitke prvaku SDS Janezu Janši za izvolitev na položaj predsednika slovenske vlade. Med prvimi mu je čestital madžarski premier Viktor Orban. Čestitko pa mu je izrekel tudi že vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber.
"Čestitke Janezu Janši. Srečno, prijatelj moj," je na Facebooku zapisal Orban. Njegova stranka Fidesz je, tako kot SDS, NSi in zunajparlamentarna SLS, članica EPP.
Novemu slovenskemu premierju je čestital tudi vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Weber. "Prepričani smo, da boste oblikovali močno proevropsko vlado za uspešno Slovenijo," je zapisal na Twitterju.
Janša je bil danes v državnem zboru izvoljen za slovenskega premierja. Podprlo ga je 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti. Ministrsko ekipo bo predvidoma predlagal v naslednjih dneh, koalicijo pa je SDS sestavila še s strankami SMC, NSi in DeSUS.

V novi opoziciji pripravljenost na pogovore med strankami levega pola
V DZ se bo v prihodnje preoblikovala tudi opozicija. Predsednik SD Dejan Židan je v ponedeljek na vodje LMŠ, Levice in SAB naslovil pobudo za sodelovanje. Iz navedenih so danes ob robu seje DZ odgovorili, da so pripravljeni tako na pogovore kot tudi na sodelovanje.
Mesto največje opozicijske stranke bo prevzela LMŠ. Po besedah vodje poslancev Braneta Golubovića se LMŠ v opoziciji ne bo izgubila. "Verjamem, da bomo kakovostna opozicija, ki bo temeljila na spoštovanju, kulturnemu dialogu in argumentih, seveda pa tudi kritiki, v kolikor bo ta potrebna," je dejal. Kritični bodo predvsem do kratenja pravic, neenakosti in sovražnosti.
Ocenil je, da so z nekdanjimi koalicijskimi partnerji uspeli narediti veliko, sedaj pa je čas za samorefleksijo. V prihodnje pa bodo, tako Golubović, sodelovali s vsemi. "Tam, kjer bodo projekti dobri, kjer bodo gledali celoto, bomo sodelovali tudi z vlado," je dodal. Tudi pogovora o sodelovanju v opoziciji, ki ga predlaga Židan, se bodo udeležili.
"Podprli bomo, kar bo dobrega za državljane"
V SAB zaenkrat na pobudo še niso odgovorili, po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper za to še ni bilo časa. "Vsekakor pa se bomo opozicijske stranke pogovarjale," je dodala. A ob tem še poudarja, da je treba dati Janševi vladi možnost za pozitivna presenečenja. "Predvsem si želimo, da hitro zagrabijo za delo in da naredijo hitro ter učinkovito vse, kar je treba narediti in kar so dolga leta tudi obljubljali, da znajo in so sposobni narediti," je dejala Kociprova.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je ob robu seje poudaril, da verjame, da se bodo v dneh, ko se bo oblikovala vlada, brez težav pogovarjali, da skupaj naredijo kaj dobrega. Napovedal je, da bodo trdna in konstruktivna opozicija ter da ne zapuščajo svojih vrednot. "Podprli bomo, kar bo dobrega za državljane, če ne bo trčilo v vrednote SD," je dodal.
Na Židanovo pobudo pa se je že odzval prvak LMŠ Marjan Šarec. V ponedeljek je tvitnil, da pobudo podpira. "Prosim le, da toliko počakamo, da tudi dejansko postanemo opozicija, sedanja opozicija pa vlada," je še zapisal.
V Levici bodo sprejeli Židanovo vabilo
Tudi v Levici bodo sprejeli Židanovo vabilo, je napovedal koordinator stranke Luka Mesec. "Napovemo lahko, da bomo trda opozicija in da si bomo od tega dne še bolj odločno prizadevali za obrambo demokratičnih standardov socialne države, podnebne pravičnosti in lahko nas pričakujete v prvih vrstah opozicije," je povedal.
Golubović se je sicer danes odzval tudi na ugotovitve, da je koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisale stranke pod vodstvom SDS, po vsebinah mogoče primerjati tudi s koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisale stranke pod vodstvom LMŠ. "To pomeni, da je bila naša koalicijska pogodba dobra in da so oni govorili neke stvari, ki niso bile res, ko smo mi prevzemali vlado," je ocenil.
Na vprašanje, kakšno opozicijsko taktiko pripravljajo v stranki, pa je izpostavil, da bodo najprej počakali na imenovanje ministrov. "Ta imena, ki krožijo, po našem mnenju niso imena, ki bodo tudi na koncu predlagana. Od ministrov želimo slišati, kaj so njihovi glavni cilji," je dejal.
Pri zadevah, ki bodo v korist državi in državljanom, lahko Janševa vlada, če bo izvoljena, računa tudi na podporo poslancev SNS, je danes v DZ povedal prvak stranke Zmago Jelinčič. Prepričan je, da bo Janša dober predsednik vlade in da bo izpeljal marsikaj, pri čemer je dodal, da so Janševe usmeritve v marsičem podobne SNS. Samo od Janše pa je odvisno, koliko lahko stori v dveh letih, je še dodal Jelinčič.

Janševa vlada peta vlada, ki mandata ne bo nastopila po volitvah
V zgodovini samostojne države je večina vladnih ekip mandat nastopila po državnozborskih volitvah, štiri pa so delo začele med mandatom državnega zbora. Tako bo tudi tokrat, ko bo vodenje vlade prevzel prvak SDS Janez Janša. STA objavlja kronologijo vlad, ki so mandat nastopile med mandatom DZ, in ne po volitvah.
14. maj 1992 - 25. januar 1993 - Po izglasovani konstruktivni nezaupnici predsedniku prve slovenske vlade Lojzetu Peterletu je na predlog LDS predsednik vlade postal Janez Drnovšek. Vlada pod njegovim vodstvom je delovala le dobrega pol leta, saj so bile že decembra istega leta prve volitve v državni zbor.
7. junij 2000 - 30. november 2000 - Ker DZ ni podprl predloga premierja Janeza Drnovška, naj izglasuje zaupnico njegovi vladi, je ta padla. Do vladne krize je sicer prišlo, ko sta se združili takrat koalicijska SLS in opozicijska SKD, saj je predsednik SKD Lojze Peterle to pogojeval z odhodom SLS iz vlade. Po aprilski nezaupnici vladi je takratna opozicija za novega premierja predlagala Andreja Bajuka. Njegova izvolitev je uspela v tretjem poskusu, ko je za potrditev potrebna le navadna večina. Bajukova vlada je opravljala naloge le pol leta do naslednjih rednih volitev.
19. december 2002 - 3. december 2004 - Janez Drnovšek je približno na polovici mandata odstopil s položaja predsednika vlade, ker je bil izvoljen za predsednika države. Predsednik vlade je tako postal Anton Rop, prav tako iz vrst LDS. Ropova vlada je nato dokončala mandat, ki je trajal do rednih volitev decembra 2004.
10. februar 2012 - 20. marec 2013 - Po razpadu vladne koalicije zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je predsednika SDS Janeza Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, je DZ izglasoval konstruktivno nezaupnico drugi Jaševi vladi in za mandatarko izvolil tedanjo vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek. Njena vlada je delovala le dobro leto, saj je Bratuškova zaradi razkola v stranki odstopila, sledile so predčasne parlamentarne volitve.