Pred dobrim tednom dni so v Delavski svetovalnici opozorili na protipravne prakse delodajalcev, da vežejo nase delavce z grožnjami o povrniti stroškov za pridobitev dovoljenj za delo ali drugih ‘stroškov’ za nazaj, če odidejo od delodajalca, ko se sami odločijo. Ob razkritju teh praks v Termah Olimia so posvarili, da se taka ravnanja delodajalcev širijo od posrednikov in malih podjetij k vse večjim delodajalcem. Ta teden so predstavili dva nova primera.
Nepreklicen odstop Janka Koprivca iz kluba Slovenskih podjetnikov
Po objavi prispevka smo dobili dopis direktorja Silika, Janka Koprivca, v katerem ta pojasnjuje, da odstopa iz Kluba slovenskih podjetnikov zaradi "javnih obračunov med podjetniki in pozivov k odstopu". Čeprav pravi, da so bili ti utemeljeni na govoricah in domnevah, v dopisu priznava, da je podjetje Siliko v začetku letošnjega leta petim delavcem od plač odtegnilo določene finančne 'stroške' podjetja, ker so delavci odšli iz podjetja pred potekom enega leta.
Trenutno, pravijo, zaposlujejo 72 državljanov Bosne in Hercegovine. "Mednarodni sporazum v celoti spoštujemo," zatrjujejo, četudi ta določa tudi, da mora stroške pridobitve delovnih dovoljenj nositi delodajalec. "Odtegljaj je predstavljal le del naše investicije v novozaposlenega, saj stroški zaposlitve in uvajanja novega sodelavca pri nas presegajo vsaj dvakratnik bruto bruto plače na zaposlenega in resnično si želimo, da drug za drugega ne bi bili prehodnega značaja. Ne glede na to, da dogovor sledi zakonodaji in pravnemu redu, pa določil v primeru njegovega nespoštovanja ne uveljavljamo več, saj želimo sodelavce motivirati, da ostanejo z nami, s krepitvijo odnosov in vodenja," zagotavljajo, da se je praksa v podjetju spremenila.
Varovalke in zakonodaja
Drugi primer izsiljevanja delavcev s pogodbenimi kaznimi, da ti ne bi poiskali drugega delodajalca, ki so ga izpostavili pri Delavski svetovalnici, prihaja iz koncerna Kolektor. Podjetje CPG VG, ki je prek novogoriškega podjetja v sto odstotni lasti Kolektorja, je protipravna določila vključilo kar v pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenilo z delavcem. Čeprav je pogodba veljavna zgolj za leto dni, vključuje določilo, da mora delavec, če ne oddela treh let pri delodajalcu, podjetju koncerna Kolektor povrniti 1500 evrov, kolikor naj bi znašali njihovi 'stroški' za pridobitev različnih dovoljenj za zaposlitev in delo delavca. Del teh 'stroškov' se je Kolektorjevo podjetje tudi odločilo odšteti od zadnje plače delavca, ki ga je sicer odpustilo iz poslovnih razlogov, ker naj bi prišlo do zamika pri izvajanju pripravljalnih del za gradnjo Drugega tira in zato delavca niso več potrebovali. Protipravni posegi v plačo so za delavca pomenili, da je na zadnji plačilni listi znesek njegove plače znašal zgolj 69,89 evra. Še dodatna kršitev slovenske zakonodaje je bila določitev plače v pogodbi o zaposlitvi, ki ni vključevala zneska bruto plače, ampak le urno postavko za "efektivno" delo – 5,24 evra. 31. člen zakona o delovnih razmerjih določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati "določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa" in "določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih". V zadnjih dveh dneh smo se z vprašanji dvakrat obrnili tudi na podjetje CPG VG, a pojasnil nismo prejeli.
"Ti modeli izkoriščanja in izsiljevanja delujejo, ker sistem nadzora ne deluje," pojasnjuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, da podobne prijave delavcev dnevno posredujejo pristojnim organom nadzora in pregona. "Gre za nedopustno in neustavno stanje, ki kliče po širši akciji nadzora nad pogodbami o zaposlitvi, ki jih delavcem dajejo delodajalci," svari, da se bodo drugače te prakse razširile na celotni trg dela in ne le na tiste, ki prihajajo v Slovenijo delat na novo od drugod ter so zato v bolj ranljivem položaju. Njegov sodelavec Goran Zrnić opozarja, da za delavce v takih pogojih dela in v tako delujočem pravnem sistemu "socialne varnosti ni".
Da je le-to potrebno zagotavljati, se strinjajo na ministrstvu za gospodarstvo, kjer trdijo, da je jasno, da "so ljudje največji kapital podjetij in da se dobri managerji tega tudi zavedajo in vanje vlagajo". A ob tem dodajajo, da "glasno zagovarjamo fleksibilnost trga delovne sile", s čimer naj bi se zagotovilo, "da gospodarstvo diha s potrebami trga". Dodajajo, da bi ob tem "poudarili predvsem aspekt predvidljivosti - tako, kot želimo ljudje predvidljivost v svojem življenju, si tega želijo tudi podjetja, zato lahko določene varovalke podjetij razumemo", so zapisali v odgovor na vprašanja na gospodarskem ministrstvu. Pojasnjujejo, da morajo biti pogodbe take "da so po meri obeh strani".
A prav zaradi nesorazmerja moči med delavcem in delodajalcem je delovnopravna zakonodaja v svojem bistvu jasna, da obstaja z namenom zaščititi delavca kot šibkejšo stranko – veljavni zakon je tudi jasen, kaj so lahko in kaj morajo biti določila pogodbe o zaposlitvi in kako se lahko vanjo posega. S tem naj bi se ščitilo vendarle tudi ustavno varovano vrednoto svobodne izbire dela.
