Vse se je začelo s prošnjami po prevozu, ko ste se vozili na delo v Ljubljano pred petimi leti?
"V Brkine sem se priselil in dnevno sem na poti. Starejši vaščani so me prosili, ali jih lahko peljem do Divače ali če jim lahko pripeljem kaj, kar so potrebovali. Tedaj smo s prijatelji začeli razmišljati, kako velik problem je starostnikom živeti na vasi, kjer ni javnega prometa. Območje Brkinov ni izjema. Večina ruralnih delov Slovenije z nizko naseljenostjo nima urejenega javnega prometa, ker to ni ekonomično izvedljivo. Številne občine iščejo alternative. V Kočevju je za to občina zadolžila odbor občinskega sveta. Poskušali so sofinancirati dodatni avtobusni prevoz, nato so pristopili do nas. S Sopotniki smo tam začeli lani februarja, kmalu pa bodo prva občina, kjer bosta istočasno v uporabi dve vozili. Potreb je toliko, da smo zmožnosti enega vozila presegli.
A na začetku smo se v projekt vrgli na glavo. Bilo smo polni navdušenja, z lastnim denarjem smo kupili prvo vozilo in povezali prostovoljce, ki smo si med seboj razdeljevali vožnje. Naredili smo plakate in jih nalepili po čakalnicah zdravstvenih domov, po lekarnah in knjižnicah."
Na začetku ste prevoze organizirali z razpredelnico na listu papirja?
"Da, imeli smo zvezek. Prostovoljci so dobili službeni telefon, starostniki so klicali, naročene vožnje so se beležile in prostovoljci so organizirali prevoze. Ker vsi niso bili vešči planiranja, se nam je zgodilo, da bi morali biti kdaj v roku nekaj minut v krajih, ki sta bila tudi po 100 kilometrov narazen. Z vsemi izkušnjami smo razvili namensko aplikacijo, ki jo zdaj uporabljamo za beleženje rezervacij in imamo dober pregled nad razpoložljivostjo, trajanjem, relacijo, možnostmi kombiniranja prevozov. Če gre, želimo več starostnikov peljati istočasno. Rezervacije za prevoze sprejemajo naši koordinatorji, ki so zaposleni. Poleg osmih koordinatorjev pri naših partnerjih so v zavodu Sopotniki zaposleni še trije. Tako to ni več le prostovoljski projekt."
Vašo aplikacijo uporabljajo tudi starostniki, ki jih vozite?
"Ne, rezervacije zbirajo prek telefona naši koordinatorji. Ker imamo več kot 80 odstotkov rednih uporabnikov, si zabeležimo naslov, aplikacija pa je povezana z zemljevidom in preračuna čas potovanja. Hkrati usklajuje podatke o prostovoljnih voznikih, kdaj kdo vozi, prostovoljcem pa dan pred vožnjo pošlje razpored, da vedo, kaj jih čaka in kako si lahko organizirajo dan."
Kdo so po navadi vaši prostovoljci?
"Trenutno je med njimi največ mladih upokojencev, ki si želijo biti aktivni in so še vedno fizično agilni. Ko smo se prvič razširili in začeli voziti tudi v Sevnici, me je najbolj skrbelo, da bi vožnje postale za prostovoljce breme. Še manj si želimo, da bi prestopili mejo izkoriščanja. Tako ni bilo nikoli zamišljeno. Želja in poudarek sta druženje ter stik. To je enako pomembno kot zagotoviti starostnikom dostopen prevoz. Želimo, da gre za izkušnjo, ki je vzajemno prijetna in koristna. Zato sem si oddahnil, ko smo videli, da prostovoljci uživajo ob svojem delu, za vožnje se javijo, ko imajo čas, in pazimo, da ne vozijo več kot enkrat tedensko. Pozorni smo, da so skupine prostovoljcev dovolj velike, da rešitev nikoli ne temelji na posamezniku. Zelo lepi odnosi so se razvili v Ankaranu, v Ajdovščini imamo rekordno število prostovoljcev, ki se pritožujejo, da pridejo premalokrat na vrsto."
Trenutno si prostovoljci izmenjujejo po en avtomobil v vsaki od enajstih občin, kjer ste prisotni?
"Da. Koordinator zjutraj izda vse dokumente in potni nalog z vpisanimi prevozi, prostovoljcu preda ključe in službeni telefon. Nekaj časa smo v avtomobilih imeli navigacijske naprave, a jih nekateri niso znali uporabljati. Zato smo razvili mobilno aplikacijo za prostovoljce, ki sledi seznamu voženj tistega dne. Zdaj lahko s klikom ali pokličejo starostnika ali odprejo navigacijo do kraja, kjer starostnik živi ali kamor se peljejo. Neredki prostovoljci so nam rekli, da so se prav s Sopotniki naučili uporabljati pametni telefon in ga zdaj uporabljajo tudi sami. V Kočevju dobijo razporede na mejle in nekateri so si zato prvič uredili elektronski naslov, šli na tečaj računalništva na ljudsko univerzo. To so sekundarni učinki, ki pa so za nas zelo pozitivni, saj se vsem obogati, polepša in popestri življenje."
OD 1 DO 3
Opozarjate na sistemsko diskriminacijo starejših, saj jim določene javne storitve niso dostopne zaradi manka mobilnosti?
"Ponekod smo analizirali alternative, ki jih imajo starostniki, če ne gredo s Sopotniki. Ugotovili smo, da bi moral nekdo iz Brkinov v bolnico v Sežano k zdravniku potovati deset ur. Povezave so nemogoče. Z avtom traja vožnja 17 minut, drugače pa bi moral starostnik menjati avtobus za vlak, iti peš več sto metrov, počakati na še en avtobus ... Absurdno težko je. Ker ni javnega prometa, so starostniki v veliki meri prepuščeni sami sebi, odvisni od prijaznih sosedov ali svojcev."
Kaj je posledica?
"V nekaterih zdravstvenih domovih povedo, da starostniki niso prišli na pregled, ker si niso mogli urediti prevoza ali morda niso želeli doma prositi za prevoz."
Kaj ponujajo Sopotniki?
"Brezplačne vožnje za starostnike na podeželju med tednom. Naš fokus je na človeku in na medčloveških odnosih, na pozornosti in prijaznostih. To, da imamo več prostovoljcev - voznikov, ki se menjajo, je prednost, ki pomeni, da se tudi starostniki prilagajajo in pogovarjajo z različnimi sopotniki."
Z zanesljivostjo preprečujejo stiske
Prevoze se naroči teden dni vnaprej?
"Tega si želimo, saj nam to omogoči, da jih lahko povežemo ali združimo, pokličemo in vprašamo, ali lahko pridemo nekoliko prej, da istočasno peljemo še nekoga drugega. Starostniki so zelo odprti za to, njihova glavna skrb je, ali bodo pravočasno pri zdravniku in ali bodo nato imeli prevoz nazaj. Zato se vedno potrudimo, da smo točni in zanesljivi, da nimajo teh strahov. Tudi če se pregled koga zavleče, obvestimo druge uporabnike tiste vožnje, da bodo morali morda počakati dodatne pol ure, a gredo nato skupaj proti domu. Strah, da ne bodo mogli nazaj domov, je zelo prisoten, saj marsikje javnega prevoza po določeni uri ni in mnogi so imeli skoraj živčne napade, ker niso vedeli, ali bodo pregled zaključili pravočasno. S Sopotniki in obveščanjem o vsakršni morebitni zamudi ter z zanesljivostjo poskušamo te stiske preprečiti."
Lahko storitve Sopotnikov razumemo kot del javne mreže, ki je zelo prilagojen potrebam posameznika? Bi bilo take rešitve smiselno urediti sistemsko na ravni države?
"Naše delo ponuja rešitev za kraje, kjer je poseljenost nizka. Včasih peljemo po tri starostnike, a praviloma vozimo po enega uporabnika. Sopotniki nikakor niso alternativa javnemu prevozu avtobusov ali mini busov. Lep primer je Postojna: znotraj mesta, kjer obstaja potniški promet, ne vozimo. Vozimo le iz okoliškega zaledja do mesta, da starostnikom omogočimo dostop do javnih storitev. To je komplementarna rešitev, nikakor ne alternativa javnemu potniškemu prometu. Hkrati je vprašanje, ali ne bi bilo sporno sistemsko urediti uslugo, ki je v tolikšni meri utemeljena na prostovoljstvu. S tem bi se zelo verjetno tudi zmanjšala angažma in sodelovanje skupnosti. Bojim pa se tudi, da ne bi bilo tolikšnega poudarka na usposabljanju prostovoljcev, na uporabnikih in stiku med ljudmi, če bi se to uredilo na sistemski ravni. S tem bi se izgubil velik del čara, ki ga Sopotniki imajo."
"Živimo zelo različne realnosti, ki obstajajo vzporedno, ne da bi se opazili med seboj"
Odgovornost celotne družbe
Pravite, da ne gre zgolj za prevoz?
"Da, ne omogočamo le prometne storitve, ampak gre v prvi vrsti za družbeno in socialno delo. Potrjuje se, da so starostniki ujetniki svojih domov. Njihov stik s svetom so televizija, radio, morda sosedje, nato čakajo na vikende, ko jih obiščejo svojci. To želimo preseči pa tudi to, da je skrb za starostnike zgolj naloga sorodnikov. Je naloga celotne družbe, vseh, da poskrbimo za vse člane naših skupnosti. Čas, ko so starostniki v avtu, je čas pogovora, morda menjave izkušenj in informacij. Poklepetajo. Izkaže se, da je to v resnici tisto, kar starostniki najbolj cenijo - da so prostovoljci prijazni."
Kako so se razvila vaša sodelovanja s centri za socialno delo?
"Prvi primer sodelovanja je bil v Krškem, kjer imajo zelo razvito pomoč na domu. Storitve Sopotnikov so videli kot nadgradnjo, saj mnogi starostniki lahko skrbijo zase in ni potrebe, da jim občinske službe pripeljejo stvari. Potrebujejo pa prevoz. Sodelujemo in se obveščamo, koordinator Sopotnikov je zaposlen v centru za socialno delo. Vseh omenjenih osem koordinatorjev je zaposlenih pri partnerjih, na občini ali v centru za socialno delo, z obojimi sklenemo tripartitne pogodbe."
"Potrjuje se, da so starostniki ujetniki svojih domov. Njihov stik s svetom so televizija, radio, morda sosedje, nato čakajo na vikende, ko jih obiščejo svojci"
Postajamo informacijski center za starostnike
Gradite skupnost. Kako gre to?
"Težko. Več ljudi, ko je vpletenih, ki imajo pozitivno izkušnjo ... to poveže ljudi. A gre za male reči. V Sežani, denimo, ko peljemo starostnike v zdravstveni dom, zdravstveni delavci iz ambulante, ko naročajo starostnika, pogosto pokličejo koordinatorja in uskladijo, kdaj bi bil naslednji zdravniški pregled. Z malimi koraki se doseže veliko. Pomembno se nam zdi, da vidimo, da se ljudje odločajo za redno prostovoljstvo. V Sloveniji je veliko interesa za posamezne prostovoljske akcije ali za gasilstvo. Oblike trajnejšega prostovoljstva pa niso zares razvite. Poskušali smo z idejo korporativnega prostovoljstva, da podjetje en dan v mesecu prostovoljstvo ponudi svojim zaposlenim, Sopotniki pa dobimo voznika. Eno akcijo smo izvedli s Petrolom, a to za zdaj še ni trajna praksa, ki bi si je želeli."
Kako poskrbite, da starostniki izvedo za Sopotnike?
"V resnici je učinek največji, če Sopotnike uporabi nekdo iz vasi, pove sosedom in naslednjič nas morda pokliče še kdo. Sodelujemo pa tudi s Kosovelovim domom v Sežani, kjer imajo dopoldanske filmske projekcije, namenjene starostnikom. Naš koordinator pokliče uporabnike in jih opozori na film, ki bi jim bil lahko všeč in da je po koncu filma tudi klepet ob kavi. Dostikrat je potrebnega kar nekaj truda, da se starejši odločijo, da gredo od doma - ko gredo, pa se imajo praviloma vedno super. Vožnja več starostnikov hkrati je smiselna tudi zato, ker nato včasih kdo pokliče koordinatorja Sopotnikov, da bi nekam šel, hkrati pa prosi, naj o dogodku obvesti še sopotnika s prejšnje vožnje, ker se mu zdi, da bi ga to utegnilo zanimati ... Opažamo, da postajamo tudi nekakšen infocenter za starostnike na podeželju. Pokličejo nas, da si morajo urediti dokumente, a ne vedo točno, kam in kdaj. V Ankaranu je starostnici počila cev in je bil prvi klic koordinatorki Sopotnikov - pojasnila je, da je bila to prva asociacija, kdo ji lahko pomaga."
"Želimo preseči miselnost, da je skrb za starostnike zgolj naloga sorodnikov. Je naloga celotne družbe, vseh, da poskrbimo za vse člane naših skupnosti"
